Preprečevanje zavarovalniških prevar

Goljufije v zavarovalništvu so problem, s katerim se vse pogosteje soočamo zavarovalnice, tudi Vzajemna. Sistem preprečevanja in obvladovanja goljufij je na zavarovalnicah tako nujno potreben tudi z vidika zagotavljanja optimalne premije. Tako kot je širok krog povzročiteljev zavarovalniških goljufij, tako je širok tudi krog žrtev, ki jih zavarovalniška goljufija prizadene (imetniki zavarovalnih polic, zavarovalnice, zaposleni na posameznih zavarovalnicah in bodoči zavarovanci).

Goljufije in prevare so posebne pojavne oblike nedopustnega ravnanja udeležencev v zavarovalnem razmerju z namenom pridobiti določene premoženjske koristi, ki niso dogovorjene na podlagi zavarovalne pogodbe O njih govorimo takrat, ko posameznik zato, da bi od zavarovalnice prejel zavarovalnino oziroma finančno korist vpliva na svoj zavarovalni primer:

• sklene zavarovanje po škodnem dogodku (zdravstveno stanje že pred sklenitvijo),
• sklene zavarovanje z napačnimi ali neresničnimi informacijami,
• podajanje neresničnih podatkov,
• predloži lažne, prirejene dokumente,
• samopoškodovanje…

Cilj Vzajemne je vzdrževati stabilen in učinkovit sistem odkrivanja in preprečevanja prevar in goljufij ter izvajati ničelno stopnjo tolerance do prevar in goljufij. 

Prevara oziroma zvijača je vsako protipravno, nevestno in nepošteno ravnanje udeležencev v zavarovalnem razmerju, kjer gre za izkrivljanje dejstev ali lažno prikazovanje pogodbenih strank z namenom pridobitve premoženjske koristi od zavarovalnice sebi ali komu drugemu.

Goljufija je lažno prikazovanje in prikrivanje dejanskih okoliščin spraviti nekoga v zmoto; v primeru namernega poškodovanja ali uničenja stvari, sklenitve zavarovanja po škodnem dogodku, vse z namenom, da bi od zavarovalnice prejel določeno vrednost, ki je ne bi prejel v primeru, da bi govoril resnico.

Zavarovalniške goljufije so kaznivo dejanje po kazenskem zakoniku kar občutijo vsi zavarovanci in zavarovalnica v obliki višjih stroškov, tudi premije.

Kazni za zavarovalniške goljufije so opredeljene v 211. členu Kazenskega zakonika (KZ-1) in so:

1. Kdor, zato da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist, spravi koga z lažnivim prikazovanjem ali prikrivanjem dejanskih okoliščin v zmoto ali ga pusti v zmoti in ga s tem zapelje, da ta v škodo svojega ali tujega premoženja kaj stori ali opusti, se kaznuje z zaporom do treh let.
2. Kdor z namenom iz prejšnjega odstavka tega člena v zavarovalništvu ob sklenitvi pogodbe navede lažne podatke ali zamolči pomembne podatke, sklene prepovedano dvojno zavarovanje ali sklene zavarovalno pogodbo potem, ko je zavarovalni ali škodni primer že nastopil, ali lažno prikaže škodni dogodek, se kaznuje z zaporom do enega leta.
3. Če sta goljufijo storili dve ali več oseb, ki so se združile zato, da bi goljufale, ali če je storilec z dejanjem iz prvega odstavka tega člena povzročil veliko premoženjsko škodo, se storilec kaznuje z zaporom od enega do osmih let.
4. Če je bilo dejanje iz prvega ali tretjega odstavka tega člena storjeno v hudodelski združbi, se storilec kaznuje z zaporom od enega do desetih let.
5. Če je z dejanjem iz prvega odstavka tega člena povzročena majhna premoženjska škoda in je storilec hotel pridobiti majhno premoženjsko korist, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.
6. Kdor, zato da bi drugega oškodoval, spravi koga z lažnim prikazovanjem ali prikrivanjem dejanskih okoliščin v zmoto ali ga pusti v zmoti in ga s tem zapelje, da ta v škodo svojega ali tujega premoženja kaj stori ali opusti, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.
7. Pregon za dejanje iz petega in šestega odstavka tega člena se začne na predlog.

Nam želite kaj sporočiti ali nas vprašati? Pišite nam na prevare@vzajemna.si