Plačila in trajniki

E-račun je račun, ki ga Vzajemna, d.v.z., kot izdajatelj izda prejemniku računa v elektronski obliki in ki se preko sistema E-račun posreduje do prejemnika. Izdan je v standardni elektronski obliki in enakovredno nadomešča račun v papirni obliki.

Prednosti plačevanja z e-računom:

• Prejem e-računa je možen neposredno v vašo spletno banko in /ali na vaš elektronski naslov.
• Enostavno in hitrejše plačevanje.
• Nižji stroški plačevanja (plačilo računa v spletni banki je praviloma nižje od plačila na bankomatu ali na bančnem okencu).

Za ureditev e-računa vas prosimo, da izpolnite obrazec v prilogi in ga oddate na najbližji poslovalnici Vzajemne ali jo pošljete:

• na elektronski naslov eracun@vzajemna.si ali
• po pošti na naslov: Vzajemna zdravstvena zavarovalnica, d.v.z., Vošnjakova ulica 2, 1000 Ljubljana.

Direktna obremenitev SEPA (kratica SDD) je plačilna storitev, s katero iz kritja na svojem transakcijskem računu poravnavate obveznosti do prejemnikov plačil v Sloveniji in tudi v več kot 30 državah Evrope, ki so del enotnega območja plačil v evrih oziroma območja SEPA.

Na Vzajemni izvajamo SDD 18. v mesecu.

Za izvajanje SDD storitev veljajo splošni pogoji bank, s katerimi se lahko seznanite pri svoji banki.

Odločite se za direktno obremenitev SEPA in pridobite 10 EUR dobroimetja, ki ga lahko unovčite pri novo sklenjenih zavarovanjih Vzajemne, s trajanjem več kot 12 mesecev.

Za ureditev direktne obremenitve (SEPA) vas prosimo, da izpolnite obrazec v prilogi in ga oddate na najbližji poslovalnici Vzajemne ali jo pošljete:

• na elektronski naslov trajniki@vzajemna.si ali
• po pošti na naslov: Vzajemna zdravstvena zavarovalnica, d.v.z., Vošnjakova ulica 2, 1000 Ljubljana.

O vzpostavitvi plačevanja preko SDD* vas bomo pisno obvestili in vam poslali kupon za dobroimetje. Želimo vam prijetne poletne dni in vas lepo pozdravljamo.

* Ob vzpostavitvi plačevanja preko SDD se lahko zaradi različne dinamike plačil zgodi, da bo ob zamenjavi plačilnega instrumenta prvič prišlo do dvakratnega plačila znotraj enega meseca. To se zgodi, ker se plačilo preko UPN nanaša na premijo v tekočem mesecu in plačilo preko SDD za mesec vnaprej. Dokler SDD še ni vzpostavljena, boste za plačilo premij prejemali UPN.

Ste spremenili stalno prebivališče, naslov za prejemanje pošte, priimek?

Če pride do sprememb vaših osebnih in drugih podatkov, ste nam dolžni pravočasno oziroma najkasneje v 8 dneh od spremembe pisno sporočiti vsako spremembo osebnih podatkov iz zavarovalne pogodbe, prenehanje statusa zavarovane osebe v obveznem zdravstvenem zavarovanju, prenehanje zavezanosti za plačevanje doplačil in druge okoliščine, ki so pomembne za zavarovalno pogodbo.

• Sprememba osebnih podatkov

Za formalno ureditev spremembe vas prosimo, da izpolnite spletni obrazec, ki ga najdete na povezavi Sprememba osebnih podatkov

• Sprememba načina plačila, zavarovalca ali plačnika

Za ureditev spremembe načina plačila, spremembe zavarovalca, plačnika ali upravičenca vas prosimo, da izpolnite enega od obrazcev, ki jih najdete v prilogi.

Izpolnjen in podpisan obrazec za spremembo nam lahko pošljete na elektronski naslov: spremembe@vzajemna.si ali po pošti na naslov: Vzajemna d.v.z., Vošnjakova ulica 2, 1000 Ljubljana.

Stroškovnik priprave predloga izvršb

Z dnem 01.09.2023 stopi v veljavo naslednji Stroškovnik priprave predloga izvršb: 

• strošek priprave predloga za izvršbo za fizično osebo 30,00 EUR 
• strošek priprave predloga za izvršbo za pravno osebo 30,00 EUR 
  

Stroškovnik priprave predloga za izvršbo fizičnih in pravnih oseb je sprejela Uprava Vzajemne, d.v.z., Ljubljana na seji dne 29.08.2023. Stroškovnik velja in se uporablja od 01.09.2023.

Obveščamo vas, da bo od 1. septembra 2023 dalje v veljavi nov Stroškovnik za vlaganje izvršb (v nadaljevanju Stroškovnik). 

V skladu z zakonskimi določili in določili zavarovalnih pogojev ima Vzajemna, d.v.z. (v nadaljevanju Vzajemna ali upnik), pravico razdreti zavarovalno pogodbo, če zavarovanec oziroma druga zainteresirana oseba pravočasno (do zapadlosti) ne plača zavarovalne premije (t.i. plačilna nedisciplina) ter neporavnane obveznosti, skupaj s pripadajočimi obrestmi, izterjati po sodni poti (izvršba). Pred prekinitvijo pogodbe in pred aktivnostmi, povezanimi s sodno izterjavo, upnik dolžnika z opominom spomni in spodbuja k poravnavi nastalega dolga. Če dolžnik po opominu dolg poravnava, se izogne izvršbi in z njo povezanimi stroški. Opominjanje je po Obligacijskem zakoniku (OZ, tretji odstavek 937. člena) obvezno pri vseh zavarovalnih pogodbah. 

Izvršba se začne z izdajo sklepa o izvršbi. Zoper izdani sklep o izvršbi lahko dolžnik poda ugovor. Če je ta utemeljen, se izdani sklep o izvršbi razveljavi, zadeva pa se naprej obravnava pred sodiščem. Sodišče v tem primeru izvede pravdni postopek, v katerem pretehta trditve in dokaze obeh strank in odloči ali je zahtevek upnika utemeljen ali ne. Če zahtevek ne presega višine 2.000,00 EUR, se zadeva obravnava kot spor majhne vrednosti, kjer veljajo posebna pravila, postopek je poenostavljen in zato praviloma krajši. Sodišče na koncu pravdnega postopka izda sodbo, na podlagi katere lahko upnik začne nov postopek izvršbe. Pred začetkom pravdnega postopka mora upnik najprej plačati sodno takso, katere višina je odvisna od višine zahtevka. Sodna taksa za vložitev predloga za izvršbo pa znaša od 44,00 EUR dalje.

Predmet izvršbe je tisti del premoženja dolžnika, na katerega se lahko poseže z namenom prisilne izterjave zapadle obveznosti. Predmet izvršbe je lahko vsako dolžnikovo premoženje ali premoženjska pravica, če ni z zakonom izvzeta iz izvršbe. Predmet izvršbe so tako lahko dolžnikovi denarni prejemki (plača, nadomestilo plače, pokojnina itd.), dolžnikova denarna sredstva pri bankah in hranilnicah, dolžnikove premičnine (izvršba na dolžnikove premičnine se opravi z rubežem, cenitvijo in prodajo zarubljenih premičnin), itd. Upnik predlog za izvršbo posreduje sodišču, ki opravi izvršbo v skladu z Zakonom o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). 

Upoštevaje vse navedeno je nazorno razvidno, da je izvršilni postopek vedno povezan z dodatnimi, izvršilnimi stroški. V skladu z zakonodajo (ZIZ, 38. člen) pa velja, da je vse izvršilne stroške, ki so bili potrebni za izvršbo, dolžan povrniti dolžnik. Iz tega neposredno izhaja, da se, v primeru neplačila zapadlih obveznosti, katerih plačilo upnik terja po sodni poti, dolžnikova skupna obveznost še dodatno poveča, in sicer za plačilo sodne takse pri vložitvi predloga za izvršbo, morebitne sodne takse za začetek pravdnega postopka (v primeru vložitve ugovora s strani dolžnika), morebitne odvetniške stroške, stroške postavitve izvedenca, administrativne stroške itd. 

Od 1. januarja 2021 dalje Vzajemna v sodnih postopkih, namenjenih izterjavi zapadlih neplačanih obveznosti, uveljavlja tudi povrnitev vseh stroškov, ki jih ima kot upnik v zvezi z vsemi aktivnostmi, nastalimi in potrebnimi zaradi uveljavljanja plačila zapadlih obveznosti, in sicer skladno z objavljenim Stroškovnikom. 

V izogib sodnemu uveljavljanju neplačanih zapadlih obveznosti, pri katerem dolžniku nastajajo dodatni stroški in jih je skladno z zakonodajo dolžan tudi plačati, Vzajemna poziva vse zavarovalce k pravočasnemu plačevanju svojih obveznosti iz zavarovalnih pogodb.