Zobna nitka je ključ do zdravih zob

Vas zanima, kaj o skrbi za zobe in ustni higieni pravi zobozdravnik? Z Antonom Ogulinom, dr. dent. med., smo se med drugim pogovarjali o ustni higieni, najpogostejših težavah z zobmi ter o vplivu stresa na naše zobe. Razložil nam je, zakaj priporoča obisk higienika vsaj enkrat na leto in kako izbrati dobro zobno pasto.

Katere so največje napake, ki jih delamo ljudje pri skrbi za zobe?

Opažam, da ljudje zelo poredko čistijo medzobne prostore. Največja napaka je, da ko že začnejo z nitkanjem oziroma uporabo medzobne ščetke, pogosto kmalu prenehajo. Pravijo, da jim pri nitkanju zakrvavijo dlesni, za kar krivijo nitko, in zato prenehajo. Normalno je, da dlesni začno krvaveti, saj so ob nečiščenju vnete in ob dotiku zakrvavijo. Potrebno je biti vztrajen, saj bodo po 14-dnevnem čiščenju prenehale krvaveti. Če po tem času ne prenehajo krvaveti, je potrebno obiskati zobozdravnika oziroma ustnega higienika, da opravi profesionalno čiščenje zob in poda navodila za pravilno ustno higieno.  

Opišite nam po vašem mnenju popolno nego zob po korakih? Kaj vse moramo imeti doma?

V osnovi potrebujemo mehko zobno ščetko, ki ima veliko ščetin, zobno nitko oziroma medzobno ščetko in zobno kremo. Zobe ščetkamo dvakrat na dan. Velikokrat dobim vprašanje, koliko časa naj si ščetkamo zobe. Odgovor ni dve minuti! Pravilni odgovor je toliko časa, da so zobje čisti. To preverimo z jezikom, pri čemer moramo čutiti gladke zobne površine. Ljudje z aparati, prevlekami, mostički in implantati porabijo več časa za čiščenje zob. Uporaba nitke oziroma medzobnih ščetk je dovolj enkrat na dan. Za dodatno higieno jezika lahko uporabimo strgalo za jezik. Osebno ne priporočam vsakodnevne uporabe ustne vodice.

Je bolje uporabljati eno zobno kremo ali jih je bolje menjati?

Izbira zobne kreme naj sloni na tem, kakšne težave imamo v ustni votlini. V primeru težav z dlesnimi uporabljamo zobne kreme, ki vsebujejo sestavine za protibakterijsko delovanje (npr. klorheksidin), pri pacientih z veliko zobne gnilobe svetujem uporabo zobne kreme s fluoridi (fluoridi se vežejo na zobno površino in taka zobna površina postane manj dovzetna na kisline), pri težavah z občutljivimi zobmi svetujem uporabo zobne kreme proti preobčutljivim zobem. Če se pojavljajo pogoste težave z aftami, se priporoča uporaba zobne kreme brez natrijevega lavrilsulfata (SLS). SLS je v večini zobnih krem, šamponih in gelih ter povzroča, da se produkti penijo. Pri uporabi zobne kreme brez SLS lahko tako pričakujete, da se ta zobna krema pri ščetkanju ne bo spenila.

Kaj lahko naredimo, če nas velikokrat skelijo zobje?

Priporoča se uporaba čim mehkejše zobne ščetke, pritisk pa ne sme biti prevelik. Če ščetka »zacveti« po treh mesecih uporabe ali pa tudi prej, je to znak, da je ščetkanje pregrobo. Ob težavah se priporoča tudi uporaba zobne kreme, ki je namenjena za občutljive zobe. Če to ne pomaga, svetujem obisk zobozdravnika, ki lahko zobe premaže s posebnimi premazi in tako pomaga ublažiti težavo.

Po kateri hrani si moramo nujno umiti zobe in po kateri ne?

Velikokrat smo že slišali, da si moramo umiti zobe po vsake obroku. Ampak ali to drži? Ne, ne drži. Dovolj si je umiti zobe dvakrat na dan, vendar mora biti to čiščenje temeljito in natančno. Dodatno si lahko umijemo zobe po sladkih in lepljivih obrokih. Ampak pozor, odsvetuje se umivanje zob vsaj 30 minut pred in 30 minut po hrani. Če si umijemo zobe tik pred jedjo, odstranimo zaščitno plast na zobeh in tako kisline lažje dostopajo do zobne površine in jo poškodujejo. Pri takojšnem ščetkanju po jedi pa lahko s ščetkanjem odstranimo minerale z zobne površine, ki so jih kisline že načele. Absolutno se odsvetuje ščetkanje takoj po zaužitju kisle hrane, saj tako lahko odstranimo veliko mineralov z zobne površine. 

Zakaj moramo na čiščenje zob k higieniku enkrat na leto? Kakšne so koristi?

S čiščenjem zobnega kamna predvsem ohranjamo zdravje dlesni. Zobni kamen, na katerem so bakterije, draži dlesen in povzroča vnetje. Vnetje lahko preide z dlesni na kost. Takšnemu stanju pravimo parodontits oziroma parodontalna bolezen. Topljenje kostnine okoli zoba zmanjša njegovo stabilnost in tako pride do majavosti, kasneje pa do izpada zoba. S čiščenjem zobnega kamna tako preprečimo izgubo zob.

Kako pa je s poliranjem zob? Gre bolj za estetsko storitev ali so tudi zdravstvene koristi?

Poliranje zob se opravi po profesionalnem čiščenju trdih in mehkih zobnih oblog. S poliranjem zgladimo zobno površino, na gladki površini pa se težje zadržujejo zobne obloge.

Kaj povzroča zobni kamen, kako ga lahko preprečujemo in kdaj moramo na čiščenje?

Zobni kamen nastane, ko se na mehke zobne obloge vežejo minerali iz sline in potem vse skupaj zatrdi. Preprečujemo ga s temeljito in natančno ustno higieno. Priporoča se vsaj enkrat letno obisk pri zobozdravniku ali ustnemu higieniku, ki bo presodil, ali je potrebno čiščenje zobnega kamna. 

Kako lahko preprečimo prezgodnjo izgubo zob?

Zobe lahko ohranjamo s temeljito in natančno ustno higieno ter rednimi obiski pri zobozdravniku.

Kako lahko vplivamo na kakovost ustne votline in stanje zob ter koliko je odvisno od genetike?

Največ lahko naredimo sami z redno in pravilno ustno higieno. Razen redkih hudih bolezni, ki lahko prizadenejo zobovje, je vpliv genetike razmeroma majhen. Čeprav v ambulanti velikokrat slišim izjave, da so tudi njihovi starši in stari starši imeli slabe zobe ter da imajo zato to v družini. Ne, slabih zob in dlesni ni v družini, v družini so lahko samo slabe navade glede ustne higiene in pomanjkljivega obiska zobozdravnika.

Opažate porast kakšne bolezni v zadnjih nekaj letih?

Opažam, da je vse več obrab zob v zvezi z nočnim stiskanjem in škrtanjem zob. Tako imenovan bruksizem je vse pogostejši in je v povezavi s stresom, ki ga je vedno več v modernem svetu. 

Je priporočljivo, da k ustnemu higieniku peljemo tudi otroka?

Pri nas ni navade, da bi otroci obiskovali ustnega higienika. Ni pa nič narobe, če ga obiskujejo in s tem pridobijo dobre navade.

Kaj vse lahko preprečimo z redim obiskom in kakšen interval je priporočljiv?

Z rednim obiskom pri zobozdravniku ohranjamo zdravje zob in obzobnih tkiv. Ne smemo pa spregledati tudi dejstva, da smo zobozdravniki tisti, ki prvi odkrijemo morebitne rakave spremembe v ustni votlini. Vsak bi moral na preventivni zobozdravstveni pregled vsaj enkrat na leto. Zobozdravnik se nato na podlagi pacientovega ustnega stanja odloča, kako pogosto bodo potrebni kontrolni pregledi. Največkrat se odločamo za 6- ali 12-mesečne kontrolne preglede, nekaterim pa se svetuje celo 3-mesečni kontrolni interval.