Zmote o holesterolu

Holesterol je ena tistih tem, o kateri kroži veliko informacij. Ko to zmešamo z dejstvom, da se področje medicine hitro razvija in se določena dognanja v nekaj letih konkretno spremenijo, lahko hitro pride do tega, da mislimo, da nekaj vemo, a gre v resnici za stare informacije, ki so že davno ovržene. 

Zmota 1: »Za zdravje je pomembna le višina LDL- ali tako imenovanega slabega holesterola.«

Višina LDL-delcev je brez dvoma pomembna in je v večini smernic tista, na katero se tudi zdravniki osredotočimo, ko predlagamo ukrepe za znižanje holesterola. A ne pove celotne zgodbe. Pomembne so tudi vrednosti drugih maščob v krvi, ki jim pravimo lipidogram. Poleg LDL-delcev vsebuje še celokupni holesterol, HDL-delce (dobri holesterol) in trigliceride. Na zdravje žil ima ugoden učinek visoka vrednost HDL in nizke vrednosti preostalih maščob. Maščobe pa so vendarle le del celotne slike ogroženosti posameznika. Pomembni za oceno tveganja so tudi spol, starost, bolezni srca in ožilja v družini, morebitne spremljajoče bolezni, kot sta povišan krvni tlak in sladkorna bolezen, prekomerna telesna teža, kajenje, alkohol in drugi.

Zmota 2: »Če imam visok holesterol, moram spremeniti samo prehrano.«

Prehrana ima na višino holesterola v krvi pomemben vpliv, a ni edini dejavnik, ki vpliva nanj. Okoli petdeset let je znano, da s holesterolom bogata prehrana škoduje zdravju. Sprva so menili, da je samo količina holesterola tista, ki ima vpliv na višino holesterola v krvi. Nato pa so številne študije pokazale da uživanje jajc, ki so s holesterolom zelo bogata, nima tako pomembnega vpliva na bolezni srca in ožilja ter celokupno smrtnost, kot bi pričakovali. Bistveno pomembneje je, katere maščobe spremljajo holesterol v prehrani. Nasičene maščobe, ki so prisotne v večini živalskih proizvodov, ne pa v jajcih in na primer škampih, ter transmaščobe, ki so prisotne predvsem v pekovskih izdelkih, so bistveno pomembnejše od samega holesterola. Prehrana je za zdravje zelo pomembna in njenega vpliva ne gre podceniti, a samo z zniževanjem zaužitega holesterola v prehrani ni rečeno, da se prehranjujemo bolj zdravo. Posebej pa ne moremo pričakovati, da bo povišan holesterol v krvi bistveno upadel po spremembi prehrane. Znižanje, ki ga s prehrano lahko pričakujemo, je največ do 20 odstotkov.

Zmota 3: »Telesna vadba nima pomembnega učinka na holesterol.«

Telesna vadba je sestavni del ukrepov življenjskega sloga pri zaščiti človeka pred številnimi boleznimi. Človek je danes manj aktiven za okoli 10 kilometrov hoje dnevno kot pred 100 in več leti. To je kar dve uri hitre hoje vsak dan! Najbolje dokumentiran učinek telesne vadbe na holesterol v krvi je njen učinek na HDL-delce, ki jih imenujemo tudi dobri holesterol. Ti delci so pomembni, ker prenašajo holesterol iz tkiv v jetra, kjer se razgradi in izloči. Vadba značilno poviša vrednost HDL. Tako pomembno prispeva k preprečevanju nastajanja ateroskleroze v žilah. A ne samo to. Pregled študij je pokazal, da nizko in srednje intenzivna vadba pomembno znižuje tudi celokupni holesterol in tudi LDL-delce, ki jih imenujemo slabi holesterol.

Zmota 4: »Povišan holesterol imajo samo ljudje s prekomerno telesno težo.«

Povišana telesna teža je pomemben dejavnik tveganja za povišan holesterol. Z naraščanjem telesne mase se povišata tako celokupni holesterol in LDL, hkrati pa se zniža HDL, kar seveda ni dobro za zdravje. Pogosto prekomerno težki ljudje razvijejo metabolni sindrom, ki vključuje povišan krvni tlak, abdominalno debelost, povišan krvni sladkor in spremenjene vrednosti holesterola. Ljudje s telesno težo v normalnih okvirih imajo holesterol povišan redkeje, a vseeno dokaj pogosto. Vplivajo številni dejavniki od genetike, prehranskih navad, kajenja, kroničnih bolezni do hormonskih motenj. Skratka, če pogledamo človeka na zunaj, še ne moremo oceniti ravni njegovega holesterola, je pa bolj verjetno, da bo visok, če je prekomerno težek.

Zmota 5: »Če imam povečan holesterol, bom to začutil na svojem počutju.«

Človek s povišanim holesterolom ali začetno aterosklerozo ne občuti nobenih težav in tudi na zunaj tega ne moremo videti. Razen v redkih primerih, ko se pri močno povišanem holesterolu ta nabira v koži, na primer vek, kar imenujemo ksantelazme. Ljudje občutimo aterosklerozo takrat, ko se zaradi nje počasi ali nenadoma zmanjša prekrvavitev pomembnega organa. Poznamo dve možnosti. Prva je, da tako imenovan aterosklerotični plak počasi zraste do te mere, da začne žilo ožiti. Če se to dogaja na srčnih žilah, človek občuti pekočo bolečino za prsnico ali težko sapo ob naporu, saj prekrvavitev srca ni zadostna ob povečanih potrebah. Druga možnost je, da plak na žilni steni poči. Takrat se na mestu razpoke naredi strdek krvi kot pri vsaki drugi rani. Strdek v zelo kratkem času zapre žilo ali pa se odlomi in odleti. Če se žila na ta način na hitro zapre v srcu, temu pravimo srčni infarkt ali srčna kap. Če se ista težava pojavi v vratnih ali možganskih žilah, govorimo o možganski kapi ali možganskem infarktu.

Zmota 6: »Za znižanje holesterola ne potrebujem zdravil.«

Kdaj in kako začeti zdravljenje povišanega holesterola, je za posameznika, ki se spoprijema s povišanim holesterolom, in tudi zdravnika pogosta dilema. Praktično vsi vedo, da je visok holesterol škodljiv in da so zdravila zgolj simptomatsko zdravljenje. To pomeni, da jemanje zdravil holesterol znižuje, če pa oseba zdravljenje prekine, se holesterol ponovno poviša. Po drugi strani pa imajo vsa zdravila svoje stranske učinke, ki so lahko za posameznika pomembni. Sprememba življenjskega sloga v smislu spremembe prehrane, povečanja gibanja in zmanjšanja stresa pa je zapleten proces motivacije in zmožnosti posameznika. Znižanje holesterola z ukrepi življenjskega sloga ni tako izrazito kot pri zdravljenju z zdravili. A ugodni učinki zdrave prehrane in gibanja daleč presegajo samo znižanje holesterola. Zavedati se moramo, da vsi ljudje s povišanim holesterolom ne razvijejo bolezni srca in ožilja. Pomembni so tudi drugi dejavniki.

Zmota 7: »Zdravljenje holesterola je enako pri vseh.«

V družinski medicini vedno pristopamo individualno. Pomembno je, da na podlagi starosti, spola, zgodnjega pojava srčne ali možganske kapi v družini, telesne teže, krvnega tlaka, kajenja, telesne teže ocenimo ogroženost posameznika. Če desetletna ogroženost za pojav bolezni srca in ožilja presega dvajset odstotkov, predlagamo poleg ukrepov življenjskega sloga tudi zdravljenje z zdravili. Vedno zdravljenje predlagamo, če ima posameznik že znake okvare organa ali organov, kot so na primer aterosklerotična leha na vratnih arterijah, možganska ali srčna kap v preteklosti. Zdravljenje holesterola je zagotovo smiselno tudi pri močni genetski nagnjenosti. Ti posamezniki imajo navadno holesterol zelo visok že od mladih let. Navadno vrednosti presegajo 8 mmol/l. Raziskave kažejo, da osebe z družinsko hiperholesterolemijo obolevajo in umirajo zelo mlade za boleznimi srca in ožilja. Neredko že v 30. letih svojega življenja. Zdravljenje z zdravili in spremembo življenjskega sloga je pri njih ključno za boljšo kakovost življenja. Skratka zdravljenje povišanega holesterola je zapleteno in odvisno od značilnosti človeka, dogovora in zmožnosti tako zdravnika kot posameznika.

Žiga Hladnik, dr. med., Strokovni direktor Medifita