Zakaj so pomembna prehranska dopolnila in kakšno vlogo imajo probiotiki

Prehranska dopolnila so v zadnjem času postala nujen dodatek k prehrani, ki ga uporabljajo tako otroci kot tudi starejši. Tudi zdravniki priporočajo njihovo uporabo. Pa ste se morda kdaj vprašali, kako so naši predniki lahko normalno živeli, čeprav dopolnil, kot jih imamo danes, niso poznali?

Lahko bi rekli, da se prehranski dodatki na trgu danes pojavljajo tako hitro, kot se spreminja tehnologija. Hiter tempo življenja, ki smo mu priča, je sicer delno ustavila epidemija koronavirusa, a prav to je nakup in zanimanje po dodajanju določenih vitaminov in mineralov k hrani še bolj spodbudilo.

Naši predniki so brez prehranskih dopolnil preživeli, zakaj jih v današnjem svetu potrebujemo

»Pogosto poudarjamo, da prehranski dodatki niso nadomestilo za zdravo in uravnoteženo prehrano,« začne doc. dr. Rado Janša, dr. med., specialist interne medicine in gastroenterologije iz Medicinskega centra Barsos. »Res je, da danes živimo v svetu nenehnega napredka in hitrega življenjskega tempa, zato ljudje vedno bolj posegajo po predelani ali hitri hrani, ki ne vsebuje dovolj hranil in vitaminov ter mineralov, ki jih naše telo potrebuje za optimalno delovanje. Naši predniki takšnih načinov prehranjevanja niso poznali, zato so lahko z zdravo, nepredelano in uravnoteženo prehrano telesu zagotovili vse, kar potrebuje,« pove specialist, ki sicer ne nasprotuje uporabi prehranskih dopolnil, a obenem izpostavlja pomen naravne in pestre hrane.

Ne potrebujemo vsi istih prehranskih dodatkov

Med najbolj ogrožene skupine ljudi, ki kljub redni in naravni prehrani potrebujejo prehranske dodatke, uvrščamo poklicne športnike, vojake, vegane in vegetarijance, diabetike, starostnike, dojenčke in nosečnice. »Vsaka od teh skupin ljudi potrebuje drugačne in posebej zanje prilagojene dodatke, saj ne izgubljamo vsi istih vitaminov in mineralov. Športniki recimo imajo zaradi naporov in treningov povečan metabolizem, zato je zanje priporočljivo dodajanje aminokislinskega glutamina, saj ga mišice med napornimi treningi črpajo iz krvi, zato ga primanjkuje za celice, ki skrbijo za imunski sistem. Enako velja za vojake,« razloži doc. dr. Janša. 

Pri starostnikih lahko pride do spremembe interakcij vitaminov zaradi uživanja določenih zdravil, zato svetujemo prehrani dodajati železo, kalcij, cink, vitamine A, D, B6 in B12 ali magnezij. Dojenčki potrebujejo dodatke z vitaminoma A in D, železom ter fluorjem, a samo, če jim to predpiše pediater. Diabetikom priporočajo dodajanje vitaminov C, E, B6, B12 in folne kisline. Vegetarijanci ali vegani zaradi okrnjene prehrane, ki ne vsebuje živalskih izdelkov z virom B12, pogosteje potrebujejo dodajanje omenjenega vitamina, enako pa velja tudi za nosečnice.

Probiotiki – le za zdravljenje ali tudi za preventivo?

Probiotiki spadajo med pomembne žive organizme, ki našemu telesu pomagajo pri presnovi hrane, sintezi vitaminov B, aminokislin, kratkoverižnih maščobnih kislin. Prispevajo tudi k peristaltiki ali gibanju črevesja. Pomemben vpliv imajo lahko na posameznikov imunski sistem, saj ovirajo razvoj in preživetje škodljivih bakterij. »Probiotike priporočamo tako za zdravljenje kot tudi za preventivo. Zelo pomembni so namreč za ohranjanje zdravega okolja prebavil oz. stabilno ravnovesje črevesnih mikrobiotov. Ko govorimo o zdravljenju, jih svetujemo takrat, kadar se število koristnih bakterij zmanjša, ali ob pojavu škodljivih mikroorganizmov (okužbi). Takšne težave opazimo kot napihnjenost, napenjanje ali drisko,« svetuje specialist iz Medicinskega centra Barsos. 

Poznamo več vrst probiotičnih bakterij, zato je pomembno, da vemo, kdaj uporabiti katere. Za črevesne težave najpogosteje uporabljamo laktobacile, ki uravnavajo črevesno mikrobioto, saj pospešujejo prebavo in zmanjšujejo napenjanje ter napihnjenost. Omenjena mikrobiota skrbi za kar 80 odstotkov imunskega sistema. V našem telesu potrebujemo tako slabe kot dobre mikroorganizme za uravnavanje ravnovesja. Delimo jih na tiste, ki so pripeti na črevesno steno in tiste, ki »lebdijo«. Prve skrbijo tako za imunski sistem, vnetja, kožo kot tudi črevesje in alergene, druge pa za urejeno prebavo in presnovo hrane. »Ker poznamo tako probiotike za prebavo, kožo in ustno votlino kot tudi tiste, ki jih moramo uživati ob jemanju antibiotikov, se je pred uporabo dobro posvetovati z zdravnikom, ki bo po natančni diagnozi težav vedel, kateri so za nas najbolj primerni in tudi najbolj učinkoviti. Priporočam, da opravite preventivni pregled pri strokovnjaku,« razloži doc. dr. Janša, ki pri tem opozori še na pomen izbire probiotikov za otroke. »Za dojenčke svetujem dodajanje osnovne mikrobiote. To so bifidobakterije. Po enem letu, ko se njegovo telo že dovolj razvije, pa se je o nadaljnjem dodajanju treba posvetovati s pediatrom, ki bo glede na otrokove težave predpisal pravilno vrsto probiotičnih bakterij,« še zaključi doc. dr. Rado Janša, strokovnjak iz Medicinskega centra Barsos.

Doc. dr. Rado Janša, dr. med., specialist interne medicine in gastroenterologije, Medicinski center Barsos