Vse, kar ste želeli vedeti o izdelkih za zaščito pred soncem

Nanos nezadostne količine SPF kreme je najpogostejša napaka, ki jo delamo pri zaščiti pred soncem. Če kreme ne nanesemo dovolj in pravilno, nas ta ne ščiti v tolikšni meri, kot bi nas morala. Približno zadostna količina kreme za predel obraza in vratu je 2 mg na kvadratni centimeter kože, oziroma količina dolžine dveh prstov.

Večina nas na kožo nanese premalo zaščitne kreme

Nanos premajhne količine izdelka je največja napaka, ki jo delamo pri uporabi zaščitnih sredstev. Premajhen nanos količine namreč povzroči, da imamo na koži manjši zaščitni faktor od faktorja, navedenega na embalaži. In kakšna je zadostna količina kreme za sončenje? 

Da dosežemo faktor, ki je označen na izdelku, moramo na kožo nanesti približno 2 miligrama izdelka na kvadratni centimeter kože. V praksi to pomeni, da na izpostavljene predele obraza in telesa nanesemo količino približno dveh žlic izdelka oz. samo na obraz količino dveh prstov. Če uporabljate pršilo, ga nanašajte, dokler se na koži ne pojavi enakomeren sijaj.

Ne pozabite, da je potrebno izdelek nanesti na kožo vsaj 15 minut pred izpostavljanjem soncu, da se lahko vzpostavi primerna zaščita. Zaščito je potrebno obnavljati vsaki dve uri ali pogosteje po plavanju ali močnemu potenju.

3 osnovna pravila za izbiro ustrezne kreme za sončenje

Pri izbiri sredstva za zaščito pred soncem upoštevajte 3 osnovna načela. Izberite izdelek, ki:

• ščiti pred UVA in UVB žarki
• ima vsaj zaščitni faktor SPF 30
• je vodoodporen

Poleg omenjenih osnovnih načel pa je dobro, da je zaščitni faktor prilagojen tudi vašemu fototipu kože, kraju počitkovanja (geografski legi, nadmorski višini) in letnemu času (pomembno zaradi moči sončnih žarkov).

Vrste sončnih žarkov in njihov vpliv na kožo

Verjetno ste že precej slišali o sončnem UV sevanju – vendar ali veste, da različni sončni žarki različno vplivajo na našo kožo? Na različnih izdelkih ste verjetno zasledili, da ščitijo pred UVA in/ali UVB žarki, a kaj to sploh pomeni?

UVA žarki

To so žarki z najdaljšo valovno dolžino (320-400 nm), zaradi česar prodrejo najgloblje v kožo (v dermis ali usnjico). Zanje je značilno, da dobro prehajajo skozi oblake, steklo in tudi vodo, njihova jakost pa je ves dan približno enaka. UVA žarki imajo tako kratkoročne kot tudi dolgoročne učinke na kožo. Med kratkoročne prištevamo obarvanje (pigmentacijo) kože, opekline pa povzročajo le, če smo jim izpostavljeni zelo dolgo. Ker povzročajo poškodbe DNA in tvorbo prostih radikalov, so UVA žarki odgovorni za staranje kože in sodelujejo pri nastanku kožnega raka, posebej melanoma. 

UVB žarki

Ti žarki imajo nekoliko krajšo valovno dolžino (280-320 nm), zaradi česar prodrejo le do povrhnjice ali epidermisa. Za razliko od UVA žarkov, se jakost UVB žarkov skozi dan spreminja – najmočnejši so opoldne, ko je sonce najvišje na nebu, zjutraj in zvečer pa je njihova jakost manjša. Ti žarki povzročajo rdečino (eritem), sončne opekline, fotoalergijske in fototoksične reakcije, na dolgi rok pa pospešijo proces staranja kože in povečajo tveganje za nastanek kožnega raka, posebno kožnih karcinomov.

Običajna krema za sončenje ali krema za sončenje z mineralnimi filtri?

V zadnjih letih vse več slišimo o izdelkih za zaščito pred soncem z mineralnimi filtri. Mineralni filtri so UV filtri, ki UV žarke odbijajo, medtem ko jih kemijski filtri v klasičnih kremah za sončenje absorbirajo. Sodobni izdelki za zaščito pred soncem vsebujejo kombinacijo obojih, saj na ta način zagotavljajo širok spekter zaščite.

Mineralni filtri

Med mineralne filtre prištevamo titanov dioksid in cinkov oksid. Zanje je značilno, da odbijajo tako UVB kot tudi UVA žarke, vendar pa je zaščita pred UVA žarki nekoliko slabša. Po nanosu na koži puščajo bele madeže, kar marsikoga odvrne od njihove uporabe. Proizvajalci sredstev za zaščito pred soncem skušajo ta problem rešiti z vgrajevanjem mineralnih filtrov v obliki nanodelcev, ki lažje prehajajo v kožo in puščajo manj belih sledi.

Kemijski filtri

Za kemijske filtre je značilno, da se pod vplivom UV svetlobe spremenijo in jo absorbirajo. Poznamo številne kemijske filtre, ki se med seboj razlikujejo glede na stopnjo zaščite pred UVA in UVB žarki, v izdelkih pa običajno najdemo kombinacijo filtrov, ki zagotavljajo zaščito širokega spektra. Kemijski filtri lahko pri nekaterih ljudeh povzročajo reakcije, ki se lahko kažejo kot vnetje. 

Zaščitni faktor (SPF) nam pove, kako dolgo smo lahko varno izpostavljeni soncu

Prav slišite. Vsak posameznik je lahko varno izpostavljen soncu različno časovno obdobje, in sicer vse, dokler se na njegovi koži ne začne pojavljati rdečica. Takrat namreč naravna zaščita kože ne deluje več. 

Recimo, da se rdečica na vaši koži začne pojavljati po 10 minutah na soncu. Če boste svojo kožo zaščitili z kremo z zaščitnim faktorjem 15 SPF, to pomeni, da boste lahko na soncu varno uživali 15-krat dlje – torej 150 minut. Če ste uporabili kremo z zaščitnim faktorjem SPF 50, se ta čas podaljša za 50-krat. V vsakem primeru ne pozabite, da je veliko odvisno tudi od tipa kože, intenzivnosti sončne svetlobe in tudi količine uporabljene kreme.

Kreme z manjšim faktorjem nimajo veliko manjše zaščite

SPF nam pove, koliko UVB žarkov absorbira naša krema za sončenje, a zaščita ni linearna. SPF 15 namreč absorbira 93% UVB žarkov, SPF 30 jih absorbira 97%, SPF 50 pa 98%. Krema z manjšim faktorjem vas bo torej zelo dobro zaščitila pred UVB žarki, vendar bo trajanje zaščite toliko manjše.

SPF pomeni zaščito pred UVB žarki. Kaj pa zaščita pred UVA žarki?

Zaščita pred UVA žarki je označena z različnimi oznakami: PFA (Protection Factor of UVA), PPD (Persistent Pigment Darkening), PA (Protection Grade of UVA), včasih jo označijo tudi ko SPF UVA. Tako kot so različne oznake, so tudi različne vrednosti, nekatere s številko, nekatere z oznakami. Na žalost enotnega označevanja ni, zato je tudi primerjava malo težja, kogar pa to bolj podrobno zanima, dobi veliko informacij na svetovnem spletu.

Na splošno velja, da je za sredstva z zaščito širokega spektra pomembno, da je zaščita pred UVA žarki vsaj ena tretjina zaščite pred UVB žarki. Torej, če je zaščita pred UVB žarki (SPF) 50, naj bo zaščita pred UVA vsaj 20 oziroma PA+.

Dobro staro pravilo - sonca se izogibajte med 11. in 16. uro

Čeprav so zaščitna sredstva ključna za zaščito kože pred škodljivimi učinki UV žarkov, na žalost vendarle niso dovolj. Predvsem v času, ko je moč UV sevanja največja – med 11. in 16. uro – je priporočljivo, da kožo zaščitimo tudi z oblačili, pokrivali in si nadenemo sončna očala.

Pred poletjem k nam prihajajo zmedeni in zaskrbljeni ljudje, ki ne vedo ali sploh iti na dopust, kako se ščititi pred soncem, da bi si škodovali. Vedeti je treba, da imamo eno življenje, ki ga moramo ljubiti in tudi polno živeti. Torej, preberite najine nasvete in uživajte v zasluženem dopustu.

Pišeta:

Ana Šujica, študentka medicina

prof. dr. Igor Bartenjev, dr. med., spec. Dermatovenerolog,

Dermatologija Bartenjev