Vodič po sladkorni bolezni
Kaj je sladkorna bolezen?
Sladkorna bolezen je kronično neravnovesje v povezavi z zmanjšanjem nastanka hormona inzulina (diabetes tipa 1) ali z zmanjšano odzivnostjo receptorjev za ta hormon (diabetes tipa 2). Sladkorna bolezen tipa 1 nastopi v mladosti in jo uvrščamo v skupino avtoimunih bolezni. Zanjo je značilno pomanjkanje inzulina zaradi nepravilnega delovanja žleze slinavke. Zdravimo jo z nadomestnim zdravljenjem z inzulinom in je trajno.
Daleč pogostejša je sladkorna bolezen tipa 2, ki prizadene odraslo populacijo, zaradi nezdravega načina življenje pa je vedno bolj razširjena tudi pri mlajših. Bolezen je v porastu, saj se predvideva, da bo število oseb s sladkorno boleznijo doseglo 280 milijonov bolnikov v naslednjih 20 letih. V Sloveniji se sladkorna bolezen pojavlja pri približno štirih odstotkih vseh prebivalcev, kar pomeni, da ima sladkorno bolezen okoli 90.000 bolnikov, a številka vztrajno raste. Predvideva se, da je še vsaj 40.000 potencialnih bolnikov, ki jim bodo diagnosticirali sladkorno bolezen tipa 2 v naslednjih letih ob rutinskih pregledih krvi.
Kako jo lahko preprečimo?
Bistven in prvi ukrep za preprečitev nastanka sladkorne bolezni tipa 2 je pravilna prehrana in veliko fizičnega udejstvovanja. V kolikor ugotovimo, da imamo preddiabetično stanje, lahko z dieto in gibanjem v polovici primerov preprečimo, da bi se predbolezensko stanje razvilo v sladkorno bolezen.
Kateri so znaki sladkorne bolezni tipa 2?
Najbolj očitni zanki bolezni so: žeja, povečano izločanje urina, občutek suhih ust kljub velikemu pitju tekočin. Obenem bolnik občuti utrujenost in zaspanost. Zaradi izločanja glukoze z urinom se počasi pri bolniku zmanjšujejo energijske rezerve, obenem pa se zaradi alternativnega energijskega procesa bolj pospešeno razgrajujejo beljakovine, kar še dodatno slabi organizem in prihaja do hujšanja.
Kako sladkorno bolezen tipa 2 diagnosticiramo?
Diagnozo se potrdi z merjenjem koncentracije glukoze v krvi. Sladkorno bolezen tipa 2 najpogosteje odkrijemo naključno, pri rutinskih preiskavah vsebnosti glukoze. V kolikor se pojavi sum na sladkorno bolezen (če je vrednost glukoze nad 6,1do 6,9 mmol/l), je potrebno opraviti še test nivoja glukoze na tešče s tako imenovanim oralnim glukoznim tolerančnim testom (OGTT). V pomoč nam je tudi dodatni test določitve deleža glikiranega hemoglobina.
V kolikor je nivo glukoze v plazmi na tešče večje od 7 mmola/l oziroma kadarkoli v dnevu, ne glede na obroke, in po obremenilnem testu OGTT večja od 11,1 mmola/l, govorimo o sladkorni bolezni, ki potrebuje primerno obliko zdravljenja.
Kdo je v tveganju za nastanek sladkorne bolezni tipa 2?
Tveganje za nastanek sladkorne bolezni tipa 2 sestoji iz genetske osnove in dejavnikov iz okolja. Prav okolje in nezdrav način življenja bistveno pripomorejo k nastanku sladkorne bolezni. Dejavniki tveganja so torej: prekomerna telesna teža, premajhna fizična aktivnost, dednost (sladkorna bolezen v družini), previsok krvni tlak in preveč maščob ter holesterola v krvi. Poleg tega med tveganja vključujemo starost, psihični stres in nosečnost (glej gestacijski diabetes).
Kako živeti s sladkorno boleznijo tipa 2?
Ko se sladkorna bolezen tipa 2 enkrat razvije, je ni mogoče več ozdraviti. Lahko pa veliko pripomoremo k urejenosti bolezenskega stanja, predvsem z dieto, telesnim gibanjem, zmanjševanju stresnega življenja in predpisanimi zdravili.
Kakšna naj bo prehrana pri sladkorni bolezni?
Prehrana pri sladkorni bolezni je ena od najpomembnejših osnov za uravnavanje poteka bolezni in zmanjševanje napredovanja bolezni. Smernice prehrane sladkornih bolnikov priporočajo, da bolnik redno zaužije 4-5 obrokov, ki morajo biti razporejeni čez ves dan. Izogibati se moramo preobremenitvi prebavil z obilnimi obroki in izpuščanjem obrokov. Uživati je treba veliko zelenjave z veliko neprebavljivih vlaknin, zmerno je potrebno uživati sadje in beljakovine, izogibati pa se vsem enostavnim ogljikovim hidratom v živilih z visokim glikemičnim indeksom, saj ti močno vplivajo na nivo inzulina v krvi. Priporočeni so ogljikovi hidrati z nizkim glikemičnim indeksom (žitarice, polnovredne moke), pusto meso, predvsem perutnina in ribe.
Kakšna zdravila uporabljamo za lajšanje težav?
V kolikor zdravnik ugotovi, da so zdravila nujno potrebna pri ukrepanju proti napredovanju sladkorne bolezni, bo predpisal primerno terapijo. Med najpogostejšimi zdravili so tista, ki izboljšajo delovanje inzulina na celice in tkiva. Ta se lahko dopolnjujejo s skupino zdravil za povečanje izločanja inzulina. Obe skupini zdravil so v obliki tablet. V kolikor bolezen napreduje, se zdravnik odloči za uvedbo inzulina, ki je v obliki posebno prirejenih injekcij ali črpalke. Kot dopolnilno zdravljenje se uporabljajo zaviralci encimov v prebavilih, ki zmanjšajo hiter porast glukoze v krvi (postprandialne glukoze).
Kakšni so lahko zapleti zaradi sladkorne bolezni?
Pri sladkorni bolezni tipa 2 ločimo akutne in kronične zaplete. Med akutnimi zapleti je najpogostejša metabolna acidoza, torej kisli milje tkiv in tekočin in pomanjkanje tekočin (dehidracija) zaradi izločanja velike količine urina.
Po nekaj letih pa se razvijejo kronični zapleti, kot so neprijetna zbadanja in bolečine v nogah in rokah, odrevenelost, prebavne motnje, težave s koordinacijo gibov, impotenca, hladne noge zaradi zapletov z mikrocirkulacijo, diabetično stopalo z ranami, slabšanje vida (retinopatija), ki lahko vodi v slepoto, motnje v delovanju ledvic (nefropatija) in sistemska okvara ožilja.
Kaj je gestacijski diabetes?
Gestacijski ali nosečniški diabetes je oblika sladkorne bolezni, ki nastopi pri približno 5 do 7 odstotkih vseh nosečnic ob koncu drugega ali v tretjem tromesečju nosečnosti. Običajno te oblike sladkorne bolezni ne zdravimo, ampak redno spremljamo njen potek. Ker sam gestacijski diabetes ne povzroča vidnih simptomov, ga moramo diagnosticirati s presejalnimi testi. V poštev pridejo vse nosečnice, pri katerih je večje tveganje za razvoj sladkorne bolezni (družinska anamneza) oziroma vse nosečnice po 25. letu starosti. V ta namen nosečnice zaužijejo raztopino glukoze in po eni uri od zaužitja odčitamo vrednost glukoze v krvi. V kolikor ta doseže ali preseže vrednost 7,8 mmol/l, se naredi podroben obremenilni glukozni test. V primeru ugotovitve gestacijskega diabetesa je potrebno natančno odmerjanje dietne hrane, ki temelji na vlakninah in beljakovinah, s čim manj ogljikovih hidratov z neugodnim glikemičnim indeksom in s čim manj nasičenimi maščobami. V kolikor je nivo glukoze še vedno zelo visok, lahko odredi zdravnik primerno terapijo. Običajno gestacijski diabetes izzveni po porodu, je pa velikokrat pokazatelj razvoja sladkorne bolezni tipa 2 v kasnejšem obdobju nosečnice oziroma porodnice, zato velja še nadalje redno spremljati nivo sladkorja v krvi. Povišan nivo glukoze v krvi kratkoročno in dolgoročno neugodno vpliva na razvoj otroka, zato je uravnavanje nivoja glukoze v nosečniškem obdobju dobra naložba v zdravje tako nosečnice kot tudi otroka.
Avtor: Fakulteta za farmacijo
