Nevarno je, če se smrčanje razvije v spalno apnejo

Kar tretjina vseh odraslih smrči. To pomeni, da se utrujen zbuja smrčeči, v mnogih primerih pa tudi partner »smrčača«. Z dr. Lejo Dolenc Grošelj, specialistko nevrologije iz Centra za motnje spanja, smo se pogovarjali o tem, ali je smrčanje nevarno, zakaj do njega prihaja in kaj lahko storimo, če nas naše ali partnerjevo smrčanje moti.

Smrčanje se zdi zelo razširjen pojav, a zakaj pravzaprav smrčimo?

Smrči približno tretjina odrasle populacije in približno petina otrok, tako da je smrčanje res zelo pogosto. Pri odraslih najpogosteje posledica plapolanja mehkega neba ob dihanju skozi usta. Običajno smrčijo osebe z dolgo in mesnato uvulo ter prehlajeni ljudje, ki zaradi zamašenega nosu dihajo skozi usta. Tudi alkohol lahko povzroča smrčanje – zaradi alkohola popusti mišični tonus v zgornjih dihalih in s tem tudi v mehkem nebu, kar se sliši kot zvok smrčanja.

Kako pa je s smrčanjem pri otrocih?

Otroci praviloma smrčijo zaradi povečanih mandljev in/ali žrelnice. Otroci in odrasli, ki nekoliko smrčijo med prehladom, niso ogroženi, tisti, ki pa smrčijo vsako noč, sodijo na pregled. Posledice take zapore v zgornjih dihalih so lahko precej težke, saj se smrčanje lahko razvije v spalno apnejo, pride lahko do pomanjkanje kisika ponoči in posledično prekomerne zaspanosti podnevi. To seveda velja za otroke in odrasle.

Je res, da je pri moških smrčanje pogostejše kot pri ženskah?

Smrčanje in pavze dihanja v spanju v prvi polovici življenja prizadenejo več moških kot žensk. Praviloma so moški, ki smrčijo, moški s prekomerno težo, širokim vratom in največkrat velikim trebuhom. 

Delež žensk, ki smrčijo in imajo apnejo v spanju, se po nastopu menopavze izenači z moškimi. Takrat se namreč v ženskem telesu spremeni hormonska slika, zaradi pomanjkanja spolnih hormonov pa se ženskam začne drugače nalagati maščoba, kar je največji dejavnik tveganja za smrčanje in spalno apnejo.  

Omenili ste spalno apnejo. Lahko razložite, za kaj gre?

Spalna apneja je motnja dihanja, ki se razvije pri približno 6 % odraslih – običajno se začne kot enostavno smrčanje, kasneje pa se pridružijo še prekinitve dihanja v spanju. Spalno apnejo lahko prepoznate po več znakih, ki se ne pojavljajo nujno hkrati, po glasnem smrčanju; prekinitvah dihanja, ki so daljše od 10 sekund in lahko vodijo v pogosto zbujanje in hlastanje za zrakom. Pogosti so tudi nočni odhodi na stranišče zaradi uriniranja; jutranja suha usta; prekomerna zaspanost čez dan; jutranji glavoboli; težave s koncentracijo in druge kognitivne motnje; ne nazadnje pa tudi visok krvni tlak ter povišana raven maščob in sladkorja v krvi, ki se pri sladkornih bolnikih kaže kot slabše urejena sladkorna bolezen.

Pa je spalna apneja nevarna?

Motnje dihanja uvrščamo med najpogostejše motnje spanja in tudi med najnevarnejše. Čeprav smrčanje samo po sebi ni zdravju nevarno, pa človek potrebuje zdravljenje, kadar se smrčanje razvije v spalno apnejo. Vsaka zapora pretoka zraka v zgornjih dihalih namreč pomeni prekinitev dovajanja kisika možganom, za telo pa to pomeni stres. Posledice so lahko povišan krvni tlak, povišana raven maščob in povišana raven sladkorja v krvi.

Kako pa je z zdravljenjem spalne apneje?

Kadar pri osebi s smrčanjem potrdimo diagnozo spalna apneja, je prva izbira zdravljenja spanje z dihalnim aparatom, imenovanim CPAP-aparat, ki bolniku preko maske pod pritiskom vpihuje zrak v dihala. Aparat je praviloma zelo učinkovit.

Kako pa je s smrčanjem in njegovim odpravljanjem. Čeprav pravite, da smrčanje ni nevarno, lahko močno zniža kakovost spanca. Nekateri pari začnejo zaradi smrčanja razmišljati celo o ločenih spalnicah.

Glasno smrčanje s spalno apnejo zagotovo vpliva tudi na spanec partnerja obolelega. In rešitev ni partnerjev umik iz spalnice – rešitev je, da oba težavo prepoznata in oboleli poišče pomoč. Osebi, ki se zaradi smrčanja redno zbuja še bolj utrujena kot pred spanjem, tudi ne bo pomagal morebitni »kozarček pred spanjem«. Nasprotno. Alkohol, še zlasti žgane pijače, je zelo nevaren, saj ima močan sproščajoč učinek in smrčanje ter dihanje le še poslabša. Če je le mogoče, naj oseba, ki smrči, zmanjša svojo telesno težo.

Na trgu je tudi kar nekaj pripomočkov, ki obljubljajo odpravo smrčanja. Morda veste, ali so učinkoviti?

Kakšno posebno ležišče ali obliži za nos nimajo posebnega vpliva. Smrčanja je običajno manj ob spanju na boku z višjim vzglavjem, v prvi vrsti pa se moramo naučiti dihati skozi nos in ne usta.

Reciva, da je nekdo poskusil vse, da bi prenehal smrčati, a smrčanje še vedno ostaja. Kaj lahko naredi človek v takšnem primeru?

Kadar nekdo zelo glasno smrči vsako noč, naj se o tem posvetuje z zdravnikom. Smrčanje je mogoče odpraviti z operacijo pri specialistu otorinolaringlologu, a je operacija samoplačniška, ker ne gre za nevarno stanje, ampak le za moteč zvok. Pred operacijo je smiselno opraviti poligrafsko snemanje dihanja med spanjem (poligrafijo), s katero se objektivno potrdi, da ob smrčanju ne gre za pridruženo motnjo dihanja v spanju.

Pogosto se zdi, da spanju ne pripisujemo dovolj velikega pomena za svoje splošno zdravje in kakovost življenja. Nam lahko za konec poveste, na kaj vse lahko vpliva slab spanec?

Smrčanje in pridružene pavze dihanja med spanjem porušijo kakovost nočnega spanca, kar lahko vodi v različne hormonske motnje, ki seveda negativno vplivajo na procese v telesu. Ker se morajo možgani zaradi zapore dihanja nenehno zbujati, se tak človek zjutraj zbudi utrujen in lahko tak ostane večji del dneva. Pogosto se zbuja tudi ponoči in mora večkrat na odvajanje vode. Ker možganom manjka kisika, so značilni tudi jutranji glavoboli, moten je spomin, oseba ima slabšo koncentracijo in v splošnem slabše spoznavne sposobnosti. Z raziskavami so dokazali, da spalna apneja vpliva na poapnenje žil, zato je oseba s spalno apnejo bolj ogrožena za srčno-žilne dogodke, denimo za možgansko kap ali srčni infarkt. Najhuje je, da tak človek, še zlasti za volanom ali pri upravljanju kakšnega drugega stroja, ogroža tudi druge. Prekomerna zaspanost je vzrok kar četrtini prometnih nesreč. Kot lahko vidimo, je spanec izjemno pomemben – izboljša lahko kakovost našega življenja ali ga celo reši.