Kako stres na delovnem mestu vpliva na naše telo?

Tiščanje v trebuhu, pospešen srčni utrip, napetost v mišicah, občutek dušenja … Skoraj vsak izmed nas je kdaj izkusil katerega izmed telesnih znakov, ki so pogosto posledica stresa. Stres na delovnem mestu in z njim povezane psihosomatske težave pa postajajo vedno vidnejši problem današnje družbe.

Posledica stresa so lahko psihosomatske motnje

Psihosomatika zajema simptome telesnih bolezni, ki vzniknejo kot posledica duševnih dejavnikov. Psihosomatske težave se pojavijo takrat, ko ljudje razvijejo telesne simptome, ki nimajo jasnega zdravstvenega vzroka, ki bi bil lahko medicinsko dokazan. Gre za povezavo med umom in telesom. Psihosomatika je močno povezana z doživljanjem stresa.

Pri psihosomatskih obolenjih se telesni simptomi kažejo kot posledica čustvenega stresa in drugih psiholoških težav. S psihosomatskimi simptomi se naše čustveno stanje prek fizioloških (telesnih) znakov izrazi navzven. Na primer: ob doživljanju jeze se spremljajoči telesni simptomi običajno izrazijo kot povišan krvni tlak, utrip in pospešeno dihanje. Ko jeza mine, se telesni simptomi navadno umirijo in umaknejo. V primeru dolgotrajnega doživljanja občutka jeze, ki je ne zmoremo ustrezno izraziti, ostaja naše notranje čustveno stanje nespremenjeno. Ob tem oseba navzven ne izkazuje jeze, se pa ta lahko kontinuirano “kaže” prek telesnih (fizioloških) simptomov. Običajno se oseba čez čas začne zavedati telesnih simptomov, zaradi česar postane zaskrbljena in obremenjena, ob tem pa zanika ali se ne zaveda, da telesne simptome pravzaprav sproža negativno in obremenjujoče čustveno stanje, ki je v ozadju.

Napačna predpostavka, ki pogosto velja, je ta, da so psihosomatske težave namišljene in neresnične ter da je “vse le v glavi”. Ključno se je zavedati, da psihosomatska obolenja povzročajo telesne simptome, ki resno vplivajo na naše zdravje in kakovost vsakodnevnega življenja.

Stres, povezan z delom, je vedno večji problem sodobne družbe

Stres povzročajo različne življenjske situacije in dogodki (npr. smrt, ločitev, nesreče in podobno), najpogostejši vir stresa pa je delovno okolje. Na delovnem mestu preživimo velik del svojega življenja, zato ustrezni delovni pogoji pripomorejo k dobremu duševnemu zdravju. Nasprotno pa je lahko delovno mesto z vsemi pridruženimi obremenitvami pomemben vir stresa, kar lahko negativno vpliva na naše psihično in fizično zdravje. Doživljanje zmernih in zdravih količin stresa na delovnem mestu blagodejno vpliva na našo motiviranost, zmogljivost, odpornost in celostno učinkovitost pri opravljanju delovnih nalog. Problem nastane takrat, ko stres v službi postane prekomeren in kroničen, kar vpliva na posameznikovo psihično in fizično zdravje. Stres, povezan z delom, se pojavi takrat, ko službeni pritiski presegajo naš notranji občutek, da smo se zmožni s temi pritiski spopasti.

Vzroki za stres na delovnem mestu

Najpogostejši vzroki za doživljanje stresa na delovnem mestu se v ožjem smislu nanašajo na:

• dejavnike, povezane z delom (na primer slabe delovne razmere, nerealne delovne obremenitve, dolg delovni čas);
• dejavnike, povezane s posameznikovo individualno vlogo v delovni organizaciji (na primer nejasno razdeljene delovne naloge in odgovornosti);
• dejavnike, povezane s kariernim razvojem, kot je na primer odsotnost napredovanja;
• dejavnike, povezane z odnosi na delovnem mestu (na primer pomanjkljiva podpora s strani nadrejenih);
• težave z organizacijsko strukturo (na primer delo izven rednega delovnega časa);
• zunanje stresorje (na primer pomanjkanje spanja, izgube v družini, zdravstvene težave).

Kateri so psihosomatski znaki doživljanja stresa na delovnem mestu?

Najpogostejši psihosomatski znaki doživljanja stresa na delovnem mestu se kažejo prek:

• kardiovaskularnih obolenj (na primer hipertenzija, prekomerna teža, srčni infarkt, žilne bolezni),
• bolezni kostno-mišičnega sistema (na primer bolečine v hrbtenici in sklepih),
• težav z imunskim sistemom,
• bolezni prebavil (na primer refluks, gastritis, želodčne razjede),
• glavobolov in migren,
• izčrpanosti,
• pospešenega srčnega utripa,
• psihomotorične vznemirjenosti (na primer vrtoglavica, občutek nemira),
• težav s spanjem (na primer nespečnost).
  

Ukrepajte pravočasno

Pomembno se je zavedati, da pravočasno prepoznavanje znakov stresa, povezanega z delom, in hitro spopadanje z njimi zmanjša negativne posledice za posameznika.

Pogovorite se z nadrejenim

Na delovnem mestu vam lahko pomaga pogovor z nadrejenim. Pogovorite se lahko o:

• zmernosti delovne obremenitve (realni, dosegljivi cilji),
• dodatnih izobraževanjih, usposabljanjih in podpori, ki jo potrebujete za učinkovito doseganje ciljev,
• organizaciji delovnega časa in prenosu delovnih nalog na druge člane.

Pomagajte si sami

Obstaja več načinov, kako lahko sami vplivate na zmanjšanje doživljanja stresa na delovnem mestu:

• naučite se reči “ne” takrat, ko od vas zahtevajo prevzem dodatnega dela in odgovornosti;
• poskrbite za redne aktivne odmore med delovnim časom (na primer odhod na svež zrak);
• izognite se naduram in poskrbite za koriščenje rednega letnega dopusta, ki vam pripada;
• poskušajte razvijati dobre odnose s sodelavci, saj ti predstavljajo podporno mrežo pri vašem delu;
• ohranite ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem.
  

Dobre prakse premagovanja stresa  

Pri soočanju s stresom vam lahko pomaga naslednje:

• redna telesna aktivnost – pomaga lahko že hiter sprehod, ki vam omogoča, da razmislite o svojem počutju;
• zdrava prehrana;
• dovolj spanja – pomanjkanje spanja vpliva na večjo dovzetnost za doživljanje stresa in slabše spopadanje z njim;
• pisanje dnevnika, kamor lahko beležite svoje misli in občutke;
• tehnike dihanja vam lahko pomagajo, da se umirite in sprostite, kadar ste pod stresom;
• pogovor z osebo, na katero ste čustveno navezani, vam lahko pomaga izraziti čustva in občutke;
• skrb zase oziroma trenutki, namenjeni samo vam (na primer hobiji, topla kopel, ogled najljubše TV-oddaje), lahko pomembno znižajo raven doživljanja stresa.

Psihoterapija

Pri soočanju s stresom in psihosomatskimi težavami je eden pomembnejših načinov zdravljenja tudi obiskovanje psihoterapije. Ta namreč pomaga odkrivati vzroke za doživljanje stresa ter ozavestiti povezavo med njimi in telesnimi težavami. Na terapevtskih srečanjih se lahko spoznate z različnimi orodji (na primer tehnikami dihanja, vajami čuječnosti), ki so vam v pomoč ob stresnih situacijah. Terapevtski pogovor vam lahko pomaga pri zavedanju, da v težavah niste sami ter da je izboljšanje mogoče.

Dovolite si sprejeti pomoč 

Doživljanje stresa in psihosomatskih težav, povezanih z njim, vas lahko navda z občutkom nemoči, še posebej takrat, kadar to močno vpliva na dobrobit vašega vsakdana. V takih trenutkih je običajno, da si bolj kot vse želite izboljšanja in ozdravitve. Ključno je zavedanje, da so vaše težave resnične ter da si dovolite sprejeti pomoč in poiskati oblike zdravljenja, ki vam bodo pomagale obvladati stres in uravnotežiti življenje.

Ana Brinšek Lamut, mag. psih. in specializantka integrativne psihoterapije, Defuzija

Viri:

• Australian psychological society (b.d.). Stress in the workplace. Pridobljeno s https://psychology.org.au/for-the-public/psychology-topics/stress-in-the-workplace
• Canadian Center for Occupational Health and Safety (2023). Workplace stress. Pridobljeno s https://www.ccohs.ca/oshanswers/psychosocial/stress.html
• Loi Grahn, J. (2023). Work related stress and psychosomatic complaints. Malardalen University Sweden, School of Health, Care and Social Welfare. 
• Nakao, M. (2010). Work-related stress and psychosomatic medicine. BioPsychoSocial Medicine, 4(4), 1–8.