Celiakija in intoleranca na gluten sta različni diagnozi

Gluten rečemo beljakovini, ki se nahaja v nekaterih žitih in žitnih izdelkih. Sestavljena je iz gluteninov in gliadinov – ravno slednji lahko povzročijo veliko težav. Vendar obstaja razlika med celiakijo in intoleranco na gluten. Zdravnik pojasnjuje, kakšna. 

Avtoimunska bolezen kot posledica preobčutljivosti na gluten

Dedno pogojeni avtoimunski bolezni prebavil, ki se pojavi kot posledica prekomernega imunskega odziva na gluten, rečemo celiakija. Kronična bolezen slabo vpliva na sluznico tankega črevesa, ki se posledično stanjša, funkcija črevesa pa se zmanjša in pride do motenj v absorpciji hrane. Celiakija najpogosteje prizadene tanko črevo, kar vodi do prebavnih težav, ki se kažejo kot driska, vetrovi, napenjanje, pa tudi bolečine v trebuhu. Simptomi so lahko še slabokrvnost, nihanje razpoloženja, bolečine v kosteh in sklepih, utrujenost in hujšanje.

Bolezen prizadene približno enega na 100 posameznikov in je razmeroma pogosta. Simptomi se lahko pojavijo več dni ali tednov po zaužitju glutena, zato lahko traja več let, da se jo odkrije. Celiakija je trajna in povzroča dolgotrajne poškodbe črevesja. Znake te avtoimunske bolezni se lahko zamenja s simptomi drugih težav s prebavili.

Občutljivost na gluten še ne pomeni celiakije

Ste vedeli, da občutljivost na gluten ne pomeni nujno, da imate celiakijo? Neceliakalna preobčutljivost na gluten ali NCGS oziroma intoleranca na gluten pomeni, da ljudje ne prenašajo glutena v svoji hrani in imajo simptome, podobne celiakiji. Vendar brez poškodb sluznice črevesja, ki se pojavijo pri avtoimunski bolezni. Občutljivost na gluten se lahko kaže v zelo širokem spektru simptomov, med drugimi zaprtje, napihnjenost, driska, bolečine v trebuhu, bolečine v sklepih, težave s kožo, utrujenost, glavoboli, odrevenelost in možganska megla. Težave se lahko pojavijo v katerikoli kombinaciji, zato je NCGS težko natančno diagnosticirati. Raziskave kažejo, da občutljivost na gluten ni avtoimunska reakcija kot celiakija, niti alergijska reakcija. Zato izvor in natančni vzroki NCGS ostajajo nejasni. 

Lahko se zgodi tudi, da imate alergijo na pšenico, torej imunsko reakcijo na beljakovine v žitu. B-celice belih krvničk se v primeru alergije pri zaužitju glutena aktivirajo in v napad pošljejo protitelesa (imunoglobuline). Posledično se pojavijo drugi imunski odzivi v telesu, kot na primer bolečine v predelu prebavil, oteklost jezika ali obraza in slabost. Reakcija nastopi razmeroma hitro po zaužitju.

Kako do diagnoze 

Da bi ugotovil pravo diagnozo, vas bo zdravnik po pogovoru navadno najprej poslal na test za celiakijo in alergijo na pšenico. Pomembno je, da pred testiranjem za celiakijo ne spremenite prehrane, saj se mora med testom avtoimunska reakcija na prisotnost glutena še vedno odvijati. Če sta oba testa negativna, se začne testiranje intolerance oziroma NCGS, pri katerem zdravnik navadno priporoči dieto z izločanjem glutena iz prehrane.

Diagnoza potrjena – kaj pa zdaj

Po potrjeni diagnozi vam bo zdravnik podal navodila za nadaljnje ravnanje. Pri vseh treh tipih težav sledi dieta, ki izključuje prav vsa glutenska živila. Za bolnike s celiakijo veljajo najstrožje zapovedi. V telesu vsak stik z glutenom sproži številne mehanizme in povzroča nepopravljivo škodo. S pogostimi kršitvami in nedosledno dieto lahko v najhujšem primeru tvegate kar nekaj oblik rakov prebavnega sistema, zato vam svetujem, da usmeritve zdravnika vzamete resno in jih po najboljših močeh upoštevate.

Izogibajte se živilom, ki vsebujejo gluten, in uživajte primerne nadomestke. Za pekovske in testeninske izdelke ustrezni brezglutenski približki že obstajajo. Pozorni bodite tudi pri mesnih izdelkih, industrijsko pripravljenih jedeh, instantnih izdelkih in sladicah ter celo pri nekaterih pijačah. Vendar ne gre le za prehrano. Za dosledno sledenje dieti potrebujete tudi čiste in nekontaminirane površine za pripravo hrane. To pomeni, da brezglutenski kruh režete na drugi deski in z drugim nožem kot navadnega. Uporabite drugo kuhalnico za kuhanje testenin in druge krpe za pomivanje posode. V domačem gospodinjstvu vam bo mogoče najlažje, da si za pripravo in shranjevanje živil zagotovite ločeno površino. 

V trgovinah kupujte le izdelke s prekrižanim žitnim klasom in napisom »brez glutena«. Vedno preberite deklaracije živil, saj lahko veliko živil vsebuje sledi glutena. Pri bolnikih s hudimi oblikami bolezni pa lahko že malo pšenice v kilogramu moke povzroči hudo reakcijo. Pri kruhu in testeninah preverite, da ne vsebujejo pšeničnega škroba. Pozorni bodite tudi pri zdravilih in prehranskih dopolnilih, ki jih uživate ob sezonskih obolenjih, saj tudi ta lahko vsebujejo gluten.

Brezglutenske jedi so lahko izjemno pestre in polnega okusa, posledično pa tudi bolj nasitne. Naj vas izločitev glutena iz prehrane ne prestraši, poiščite primerne nadomestke in začnite na novo raziskovati okuse.

doc. dr. Rado Janša, dr. med., Medicinski center Barsos