Ali nespečnost povzroča migrene

Če se spoprijemate z migrenami, obstaja velika verjetnost, da imate tudi težave s spanjem. Raziskave namreč kažejo, da sta stanji povezani. A kaj je vzrok in kaj posledica ter kje pravzaprav začeti z odpravljanjem težav?

Migrene in motnje spanja so pogoste težave

Ljudje, ki trpijo za migrenami, pogosto poročajo tudi o motnjah spanja. Da imajo bolniki z migrenami slabšo kakovost spanja kot ljudje, ki migren nimajo, kažejo tudi raziskave. Poleg nespečnosti se lahko pri bolnikih z migreno pojavljajo tudi druge motnje spanja, kot so motnje dihanja v spanju, motnje gibanja v spanju in druge motnje spanja. Prav tako ljudje z migrenami običajno potrebujejo dlje časa, da zaspijo, se ponoči pogosto prebujajo, posledično pa so utrujeni tudi zjutraj in čez dan. Raziskave kažejo tudi, da je spanje pri ljudeh z migreno manj učinkovito, kar pomeni, da je delež plitkega spanja povečan, delež globokega spanja pa zmanjšan, prehodi med posameznimi fazami spanja so pogostejši.

Da lahko začnemo z zdravljenjem motenj, je treba najprej ugotoviti, ali je migrena vzrok ali posledica motenj v spanju.

Migrena – vzrok ali posledica motenj v spanju?

Motnje spanja delimo na primarne in sekundarne. Če so motnje spanja primarne, je migrena le njihova posledica, če pa so motnje spanja sekundarne, to pomeni, da so migrene vzrok zanje. Takšne motnje spanja se običajno pojavljajo le sočasno z glavobolom. Če zdravnik ugotovi, da so migrene posledica motenj v spanju, posameznika običajno napoti na Center za motnje spanja, kjer se na podlagi pregleda odločimo za nadaljnje diagnostične preiskave. 

Kako odpraviti motnje v spanju

Ker so stanja med seboj povezana, je dobra novica ta, da z odpravo motenj v spanju običajno zmanjšamo tudi pogostost in jakost migrenskih napadov. Če želite urediti higieno spanja in budnosti, se držite spodnjih priporočil. 

• Spite samo toliko, kolikor potrebujete, da se naslednji dan počutite spočiti.
• Vseh sedem dni v tednu vstajajte ob isti uri.
• Bodite športno aktivni.
• Poskrbite, da bo spalnica udobna in zavarovana pred svetlobo in hrupom.
• Poskrbite, da bo temperatura v spalnici primerna (okoli 20 °C).
• Imejte redne obroke hrane in ne pojdite spat lačni.
• Zvečer ne pijte veliko.
• Iz prehrane izločite vse izdelke, ki vsebujejo kofein.
• Izogibajte se pitju alkoholnih pijač, predvsem v večernem času.
• Izogibajte se kajenju.
• Problemov ne nosite v posteljo.
• Ob daljših nočnih prebujanjih si ne prizadevajte, da bi ponovno zaspali.
• Budilko postavite pod posteljo ali jo obrnite tako, da ne boste videli, koliko kaže.
• Podnevi ne spite.

Migrene se lahko pojavljajo tudi med spanjem

Migrenski glavoboli se lahko pojavljajo tudi med spanjem in se javljajo med različnimi fazami spanja. Približno 50 % migrenskih napadov se zgodi med 4. uro zjutraj in 9. uro dopoldan. Migrenski napadi v otroštvu so pogosto vezani na motnje spanja, kot so hoja v spanju, nočni strahovi, močenje postelje. Podaljšano spanje je rizični dejavnik za povečano pojavnost migrenskih v vseh življenjskih obdobjih.

Migrene lahko vplivajo tudi na hormone

Pri bolnikih s kroničnimi migrenami se lahko pojavijo tudi različne hormonske spremembe. Ponoči lahko pride do zvišane koncentracije stresnega hormona kortizola in zakasnitve ter manjšega izločanja melatonina, ki vpliva na naš »notranji bioritem« ali cirkadiani ritem.

Nespečnost je najpogostejša oblika motenj spanja pri bolnikih z migreno

O nespečnosti in migrenah bi lahko govorili kot o začaranem krogu. Nespečnost je rizični dejavnik za migreno, po drugi strani pa prekinjeno in slabo spanje poveča možnost za nastanek migrene, zato je zdravljenje pridružene nespečnosti zelo pomembno. Prva izbira je vedno nefarmakološka terapija nespečnosti, kamor sodi tudi upoštevanje navodil za higieno spanja in budnosti, v hujših primerih pa je smiselna tudi uporaba zdravil, ki delujejo na obe bolezenski stanji. 

Nespečnost se sicer lahko pojavlja v akutni ali kronični obliki – akutno obliko vsaj enkrat v življenju doživi do 30 %, medtem ko za kronično obliko trpi do 20 % odraslih. Pomembno je poudariti, da nespečnost obravnavamo le, kadar nočna nespečnost vpliva tudi na to, kako posameznik deluje čez dan – ali ima kognitivne težave, je razdražljiv, ima težave na delovnem mestu in v družbi nasploh, se spoprijema tudi z mišično napetostjo in prebavnimi težavami. Če nespečnost ne vpliva na njegovo delovanje podnevi, obravnava ni potrebna.

Izr. prof. dr. Leja Dolenc Grošelj, dr. med., Center za motnje spanja