Alergija na Sonce

Poletje je čas, ko se hote ali nehote izpostavljamo sončnim žarkom in lovimo tako zaželeno zagorelo polt. V tem obdobju se marsikdo spoprijema tudi z neprijetnimi posledicami izpostavljenosti soncu – s sončnim opeklinami in alergijo na sonce. Preverite, kako si lahko pomagate, če se pojavi alergijska reakcija, in kako lahko kožo že spomladi pripravite na poletje. 

Večina alergij sploh ni alergij

Z izrazom alergija na sonce običajno opisujemo srbeče spremembe na koži, ki se pojavijo kmalu po izpostavljenosti soncu in so lahko videti zelo različno. V večini primerov je izraz uporabljen ponesrečeno, saj je pravih alergij na sonce v resnici zelo malo. Primernejši izraz je fotodermatoza oziroma preobčutljivostna reakcija kože na sončne žarke.

Poznamo več različnih vrst fotodermatoz

Fotodermatoze ob prvem izpostavljanju soncu

Polimorfna fotodermatoza je najpogostejša »alergija« na sonce. Prizadene približno od 10 do 20 % ljudi vseh ras, najpogosteje v prvih treh dekadah življenja. Pri ženskah se ta tip fotodermatoze pojavlja od dva- do trikrat pogosteje kot pri moških. Na koži se nam lahko pojavijo različni tipi sprememb (rdeči plaki, lise, papule ali mehurčki), običajno pa se pojavi le en tip spremembe, ne vse skupaj. Spremembe se običajno pojavljajo na najbolj izpostavljenih delih telesa – na zgornjem delu trupa, po vratu, nadlahteh, hrbtiščih dlani in na stegnih – ki nas običajno močno srbijo. 

Čeprav natančen vzrok za to vrsto fotodermatoze ni znan, se najpogosteje pojavi spomladi ali zgodaj poleti, ob prvem izpostavljanju soncu. Ko se koža privadi na UV-sevanje, so izbruhi vedno redkejši.

Fotodermatoze z znanim povzročiteljem

Ko nekatere nenevarne snovi v kombinaciji z UV-sevanjem povzročijo poškodbo tkiva, govorimo o fotodermatozah z znanim povzročiteljem, reakciji, ki povzroči poškodbo, pa fototoksična reakcija. Snovi, ki najpogosteje izzovejo takšno reakcijo, so sokovi raznih rastlin (trave, peteršilj, fige, citrusi, paradižnik) in določena zdravila. V primeru takšne »alergije« boste reakcijo na koži opazili v nekaj minutah ali urah po izpostavljenosti, videti pa bo podobna sončni opeklini, prisotni pa so lahko tudi mehurji in oteklina. Kar je značilno za ta tip fotodermatoze je, da se pojavlja na zelo omejenih delih kože – tistih, ki so bili izpostavljeni snovi, ki je reakcijo povzročila.

Do reakcije lahko pride tudi, če nenevarno snov zaužijemo. Običajno do reakcije pride ob jemanju določenih zdravil. V tem primeru se spremembe pojavljajo na predelih, ki so najbolj izpostavljeni soncu (obraz, prsni koš, ramena, roke), pacienti pa poročajo o pekočem, zbadajočem in srbečem občutku. Značilno je tudi, da sprememb ni na predelih, ki so skriti pred UV-sevanjem, recimo pod obleko.

Fotodermatoze zaradi oslabljenega imunskega sistema

Primeri, v katerih je preobčutljivost kože posledica oslabljenega imunskega sistema, so redkejši. Reakcije, do katerih pride, imenujemo fotoalergijske reakcije in to so prave alergije na sonce. Predstavljajo samo približno od 4 do 8 % vseh fotodermatoz. Za nastanek sprememb sta torej potrebna UV-sevanje in specifična snov, ki ne povzročita neposredne poškodbe tkiva kot v drugem primeru, pač pa UV-sevanje samo deluje kot alergen/antigen ali pa neko (prej omenjeno) snov spremeni v alergen. Ta pa potem spodbudi imunski sistem, ki ima že pripravljene celice/protitelesa. Za vnetne kožne spremembe je torej odgovoren imunski sistem, ki vnetni odgovor usmerja proti snovi, ki jo nepravilno prepozna kot telesu tujo, in jo »napade«. Najpogostejše snovi, ki izzovejo alergijo na sonce, so določena zdravila in nekateri UV-filtri v sončnih kremah.

Spremembe na koži so neostro omejene, rdeče, srbeče, prisotni so lahko tudi mehurčki. Spremembe se pojavijo veliko kasneje, v od 24 do 48 urah po izpostavljenosti, so hujše ob naslednji izpostavljenosti in se lahko pojavijo tudi na predelih, ki so skriti pod oblačili. Spremembe izginejo v od nekaj dneh do tednih. Preobčutljivost lahko potrdimo tudi v ambulanti s kožnimi testi.

Prva pomoč ob reakciji

Hlajenje z obkladki, hladilno kremo, počitek in mirovanje vam bodo pomagali v blažjih primerih. V hujših primerih pa je dobro obiskati osebnega zdravnika ali dermatologa, ki vam bo predpisal kremo z glukokortikoidom, ki bo umiril vnetje. Srbečico lahko blažite tudi z antihistaminiki v obliki krem ali tablet, v primeru zares hude klinične slike pa vam bo zdravnik za nekaj dni predpisal tudi sistemski glukokortikoid.

Kaj pa preventiva

Izogibanje soncu je najboljša preventiva, a to ni vedno mogoče. Če ste nagnjeni k občutljivostnim reakcijam, nosite pokrivala in oblačila, ki prekrivajo kožo, ter uporabljajte kremo z zaščitnim faktorjem. Ta naj poleg UVB-filtrov vsebuje tudi filtre z visoko UVA-zaščito.

UVA-žarki, ki najpogosteje povzročajo fotodermatoze, namreč prehajajo tudi skozi steklo. Če se vam pojavljajo reakcije, ki nastanejo zaradi določenih snovi, je smiselno, da se izogibate tudi tem (npr. nosite zaščitno opremo pri delu na vrtu).

Že spomladi mislite na poletje

Pri polimorfni fotodermatozi (ki običajno nastane ob prvi izpostavljenosti soncu) in »pravih« alergijah na sonce pogosto pomaga preventivna fototerapija, ki se izvaja pod nadzorom dermatologa, nikakor pa ne v običajnih solarijih. Fototerpija pri dermatologu v primerjavi s solariji namreč uporablja le nizke odmerke tistega spektra svetlobe, ki posamezniku povzroča težave. Če se boste odločili za takšno terapijo, jo začnite že v pomladnih mesecih.

Ana Benkovič, študentka medicine

Prof. dr. Igor Bartenjev, dr. med., spec. dermatovenerolog, Dermatologija Bartenjev