Zdravila za nespečnost

Nespečnost sicer lahko nastopi v kateremkoli življenjskem obdobju, a največkrat je prisotna v starostni dobi. Če traja dalj časa, lahko vpliva na padec spominskih sposobnosti, negativno vpliva na srce in ožilje in lahko vodi do depresije. Da bi razumeli, kaj nespečnost je in kateri dejavniki vplivajo na spanec, si moramo osvežiti znanje o nastopu spanca. Ta je pri človeku in živalih pogojen s sončno svetlobo. Ob nastopu svetlobe se začnejo sproščati steroidni hormoni in adrenalinski sistem, v temi pa melatonin. Prav ta hormon je odgovoren za pričetek spanca. Pred dobrim milijonom let, torej v času, ko se je oblikovalo človeško telo, je bil spanec neposredno povezan z naravno svetlobo, v sedanjem času pa na telo vpliva ogromno dejavnikov, ki motijo potek nastopa spanca. Tako uporabljamo zvečer umetno svetlobo, televizijo, računalnik, kar vse vpliva na podaljšanje budnosti. Poleg dražljajev iz okolja nekaj doprinese tudi nezdrava, procesirana hrana z obilico rafiniranih sladkorjev in enostavnih ogljikovih hidratov, ki prav tako aktivirajo stresne hormone in dodatno motijo ritem spanca. Po obilnem obroku sicer postanemo zaradi delovanja inzulina in aktivnosti prebavil nekoliko zaspani, a nas po nekaj urah energija, ki je nastala zaradi obilne hrane, zbudi in zopet moti naš spanec. Ker ponoči slabo spimo in se zbujamo, velikokrat poskušamo nadoknaditi pomanjkanje spanca s popoldanskim dremežem. Tako zopet posežemo v ritem spanca in budnosti in zapademo v začaran krog. Preden posežemo po zdravilih, ki lajšajo težave z nespečnostjo, poskusimo z naravnimi fiziološkimi aktivnostmi. Tako je priporočljivo, da zvečer ne jemo po 18h in da mogoče pred spanjem popijemo kozarec mlačnega mleka, ki vsebuje nekoliko več aminokisline triptofana. Ta aminokislina služi v organizmu kot predhodnica sinteze melatonina, ki je bistven za dobro, nemoteno spanje. Prav tako je pomembno, d gremo spati ob isti uri in poskušajmo ob isti uri tudi vstati. Izogibajmo se popoldanskega spanja, lahko sicer zadremamo le za največ dvajset minut, kar blagodejno deluje na srčnožilni sistem, ne moti pa ritma nočnega spanca. In nenazadnje: čimveč se gibajmo po svežem zraku, vsaj štirikrat tedensko si privoščimo dolg in intenziven sprehod ali rahli tek. Tudi ostale aktivnosti v naravi, kot je smučanje, tej na smučeh, planinarjenje, plavanje, itd bo zelo blagodejno vplivalo na spanec. Paziti pa moramo, da se izogibamo športnih aktivnosti tik pred spancem, saj telo potrebuje kakšno uro ali dve, da se popolnoma umiri.

In če vse to ne pomaga? Lahko posežemo po blagih, naravnih rastlinskih zdravilih, lahko pa zaprosimo zdravnika, da nam predpiše zdravila proti nespečnosti. Med naravnimi pripravki je najbolj znan baldrijan v obliki baldrijanovih kapljic ali tablet. V zadnjih nekaj letih so se dobro izkazali pripravki s kombinacijo izvlečka hmelja in pasionke, priporočljiva pa je tudi mešanica eteričnih olj iz melise, materine dušice in sivke. Zadostovalo bo nekaj kapljic mešanice omenjenih eteričnih olj. V času pred spanjem, ko se uležemo, se iz blazine sproščajo hlapne učinkovine, ki pripomorejo k nastopu spanca.

V kolikor gre za dalj časa trajajočo nespečnost, zdravnik predpiše običajno sledeča zdravila : difenhidramin, benzodiazepine, antidepresive in melatonin (Dormicum, Fluzepam, Cerson, Circadin, Distraneurin, Sanval, Midazolam in druge). Vsa zdravila proti nespečnosti pa imajo izražene tudi stranske neželene učinke, ki se kažejo v rahlem spancu, zato se zbudimo z občutkom nespočitosti in utrujenosti, prav tako pa lahko vodijo v psihično odvisnost, nekatera zdravila proti nespečnosti pa povzročijo dnevno tesnobnost in povečajo neosnovane strahove. Po odtegniti zdravil se lahko nespečnost vrne v še bolj izraženi obliki, zato hitro zopet posežemo po še večjem odmerku zdravil. Močno svetujemo, da se po dolgotrajnem jemanju zdravil proti nespečnosti (po pol leta ali več) prisilimo k postopnem zmanjšanju jemanja teh zdravil in intenzivnemu vključevanju dejavnikov za pomoč pri spanju brez zdravil (hrana, redne ure spanja, povečano telesno gibanje). Na začetku bo težko, a se nam bo dolgoročno obrestovalo. Po nekajmesečni prekinitvi, če je nespečnost še prisotna, pa zopet lahko zdravnika prosimo za zdravila, po možnosti iz druge skupine kot predhodno predpisana zdravila.

So pa tudi sama zdravila velikokrat vzrok nespečnosti. Tako je za nespečnost lahko kriv vnos poživil s kofeinom, nikotin, amfetamini, zdravila iz skupine aripiprazola in višek alkohola. Čeprav mnogi posežejo po alkoholu prav zaradi nespečnosti, pa dolgotrajna zloraba alkohola prav tako vodi do nespečnosti. Alkohol namreč vpliva na tiste faze spanja, ki nam omogočajo dobro spočitost možganov, obenem pa ob odtegnitvi alkohola telo aktivira glutamin, ki je naravno poživilo in tako zopet posežemo po alkoholu, da bi lažje zaspali. In tako je krog hitro sklenjen.

Kaj torej svetujemo glede nespečnosti? Kljub nekoliko težjemu pristopu je smiselno začeti z nemedicinskimi prijemi. Pospešeno gibanje vsak dan ali vsak štirikrat tedensko, zadnji, lahek obrok v popoldanskem času, pitje zeliščnega čaja ali vdihavanje eteričnih olj in točnost ob odhodu v posteljo se nam bo obrestovala. Če to ne pomaga, potem seveda lahko posežemo po zdravilih.

Avtor: Prof.dr. Borut Štrukelj

Viri:

  • Šabić S:Izzivi družinske medicine – zbornik seminarjev študentov MF UM, 2007/2008, Družinska medicina 2007, št 5.
  • Dolenc-Grošelj L. Nespečnost. Fajdigovi dnevi; 2006 Okt 20-21; Kranjska Gora, Slovenija. Ljubljana; Zavod za razvoj družinske medicine; 2006.
  • Benca RM. Diagnosis and treatment of chronic insomnia: a review. Psychiatr Serv 2005; 54: str 752-759.
Nazaj na Zdravstveni nasveti