Prehlad in antibiotiki

In kaj naredimo, ko nas virusi le premagajo?

Najpogostejša napaka, ki jo pogosto opažamo, je miselnost, da lahko okužbo premagamo z antibiotiki. Antibiotiki zdravijo le bakterijske okužbe, ki pa povzročajo le okoli dvajset odstotkov okužb grla in dihal, vse ostalo so virusi. Antibiotiki pa proti virusom nimajo moči. Celo več, če jemljemo antibiotike pri virusni infekciji, bomo spremenili bakterijsko floro v črevesju, kar vpliva na oslabitev imunskega sistema in virusi bodo še lažje okuževali naše celice in bolezen bo resnejša in bo trajala dalj časa. Če zdravnik prepozna virusno okužbo, nam seveda antibiotika ne bo predpisal. Včasih nam ostane nekaj antibiotikov od predhodno prebolele bolezni, ali pa najdemo ostanke tablet pri sorodnikih. V nobenem primeru si sami ne smemo predpisati antibiotikov. Na tak, nenadzorovan način in zaradi pretirane uporabe antibiotikov namreč povzročamo nastanek odpornih bakterij, kar postaja resen zdravstveni problem v razvitem svetu. Antibiotikov tudi ne predpisujemo pri prehladu kot preventivo, da ne bi prišlo do sekundarne okužbe še z bakterijami. To lahko naredi izjemoma le zdravnik pri bolnikih, ki imajo sicer oslabljen imunski sistem (starostniki, bolniki s presajenimi organi, bolniki z aidsom, nekateri na okužbe občutljivi otroci).

Za zdravljenje oziroma uničenje virusov prehlada v telesu ni specifičnega zdravila, običajno le zmanjšujemo simptome z zdravili za zniževanje telesne temperature, ki običajno delujejo tudi kot rahla protibolečinska sredstva (paracetamol, acetilsalicilna kislina=aspirin), z zdravili za zmanjšano nabrekanje nosne sluznice in z učinkovinami, ki zmanjšujejo alergične reakcije in vnetje. Namesto, da igramo delovne heroje, ki smo kljub bolezni še vedno na delovnih mestih, je bolje, da takoj použijemo veliko tople tekočine z vitaminom C in ležemo v posteljo. Ko damo vitamin C v toplo tekočino, naj ta ne bo toplejša od 60oC, sicer se veliko vitamina C razgradi. V kolikor namreč bolni hodimo naokoli, smo glavni krivci za raznašanje virusov. Zaradi prehladnih obolenj in gripe imajo delodajalci bistveno več delovne škode in bolniških odsotnosti kot za vsa ostala obolenja, zato poskušajmo prehlad preboleti čim hitreje, izolirano od ostalih. In ne pozabimo, da s preventivo, ki vključuje veliko gibanja na svežem zraku, življenje v nekoliko manj toplih dnevnih prostorih, vlaženje zraka v delovnih in bivalnih prostorih in kakovostno hrano z dovolj vitamini in antioksidanti, lahko preprečimo marsikateri prehlad.

Avtor: Prof.dr. Borut Štrukelj, mag.farm.

Viri:

  1. Priporočilo: Advisory Committee on Immunization Practices (ACIP)
    MMWR Recommendations and Reports. April 25, 2003; 52(RR-08):1-36
  2. Priporočilo: National Institute of Allergy and Infectious diseases, 11. februar 2011
    http://www.niaid.nih.gov/topics/commoncold/Pages/treatment.aspx
Nazaj na Zdravstveni nasveti