Interakcije med zdravili
Mnogi bolniki se zdravijo z več zdravili hkrati. To je lahko posledica prisotnosti več bolezni, ali pa zato, da z več zdravili odpravljamo različne znake iste bolezni, npr da pri prehladu z enim zdravilom nižamo telesno temperaturo, z drugim pa lajšamo kašelj. Kadar bolnik uporablja dve različni zdravili hkrati, se lahko zgodi, da posamezno izmed teh dveh zdravil ne učinkuje enako, kot bi učinkovalo, če bi ga jemali samostojno. Temu pojavu rečemo interakcije med zdravili. Do interakcije lahko pride ne glede na to ali so zdravila sinteznega izvora ali pa rastlinskega izvora.
Podobno lahko tudi hrana in prehranska dopolnila vplivajo na delovanje zdravil in tudi temu rečemo interakcija. Glede na to, ali se zaradi interakcije zdravilu učinek poveča ali pa zmanjša poznamo dva tipa interakcije. Zmanjšanje učinka seveda pomeni manj učinkovito terapijo in torej bolniku škoduje. Čeprav bi na prvi pogled morda mislili, da je povečanje učinka zdravila zaželena stvar, temu ni tako. S povečanjem učinka se namreč poveča tudi pogostost neželenih učinkov. Samo povečanje učinka zdravila pa ponavadi ne pomeni nič bolj učinkovite terapije, saj že originalno odmerjeno zdravilo zagotavlja optimalni učinek. Med zdravilnimi rastlinami največ in najmočnejše interakcije povzroča šentjanževka. Šentjaneževka namreč poleg svojega želenega protidepresivnega učinka povzroči še to, da se v jetrih pospeši delovanje nekaterih encimov, ki odstranjujejo določena zdravila is telesa. Če npr. srčni bolnik, ki jemlje zdravilo digoksin, hkrati začne uporabljati še šentjanževko, se bo količina digoksina v njegovem telesu močno zmanjšala. V manjši količini seveda digoksin ne more delovati dovolj dobro in pri bolniku se lahko pojavijo srčni zapleti, v najslabšem primeru celo smrt zaradi srčne kapi. Šentjanževka na tak način, preko povečanja delovanja jetrnih encimov, zmanjša delovanje vseh tistih zdravil, ki jih ti encimi odstranjujejo. Po nekaterih podatkih šentjanževka na ta način zmanjša tudi učinkovitost kontracepcijskih tablet, vprašanje pa je, če je vpliv dovolj velik, da bi lahko zaradi tega prišlo do neželenih nosečnosti.
Česen pa je primer zdravilne rastline, pa tudi začimbe oz. hrane, ki pospeši delovanje nekaterih zdravil in sicer zdravil za zmanjševanje strjevanja krvi. Zdravila za zmanjševanje strjevanja krvi kot je npr. varfarin, so zdravila, ki jih moramo odmerjati zelo natančno in za vsakega bolnika posebej ugotoviti najustreznejši odmerek. Strjevanje krvi namreč ne sme biti ne prehitro in ne prepočasno. Če je strjevanje prehitro, obstaja nevarnost nastajanja krvnih strdkov, če pa je prepočasno, lahko pride do krvavitve. Če bolnik, ki ima dobro uravnano terapijo z varfarinom začne nenadoma uporabljati večje količine česna, se mu lahko strjevanje krvi preveč upočasni in tako pride do krvavitev. Če gre za notranje krvavitve, npr. v prebavila, jih bolnik morda niti ne opazi, vseeno pa to škoduje njegovemu zdravju.
Verjetnost da pri bolniku pride do interakcije je tem večja, čim več zdravil nekdo uporablja. V Sloveniji kar 24.000 prebivalcev starejših od 65 let uporablja 10 ali več zdravil hkrati.
Opozorila o možnih interakcijah so navedena na vsakih navodilih za uporabo zdravil. Da ne bi prišlo do zdravstvenih zapletov je pomembno, da ta navodila tudi upoštevamo. Za bolnike, ki jemljejo večje število zdravil, pa bi bilo primerno, da bi jim primerno usposobljen farmacevt naredil temeljit pregled možnih interakcij.
Avtor: prof. dr. Samo Kreft, mag. farm.
