Depresija – kakšni so simptomi in zdravljenje | Varuh zdravja

Depresija je resno bolezensko stanje, ki vpliva na številne vidike življenja. Predstavljamo vam:

različne vrste depresije,
kaj jo povzroči,
kateri so najbolj pogosti simptomi,
kaj so atipični simptomi,
kje in kako poiskati strokovno pomoč,
kakšni so načini zdravljenja,
kako poteka zdravljenje s pomočjo pogovornih terapij,
kako poteka zdravljenje z antidepresivnimi zdravili,
kako lahko pomagamo osebi z depresijo,
najpogostejša vprašanja o depresiji.

Katere vrste depresije poznamo?

Depresija se lahko pojavi v različnih oblikah. Nekatere najpogostejše oblike depresije so:

Velika depresivna motnja oz. klinična depresija je najbolj intenzivna oblika depresije. Posameznik je depresiven večji del dneva, vsak dan, cel teden.
Kronična depresija ali distimija je blažja oblika depresije, ki vsako leto prizadene na milijone ljudi po vsem svetu. Je precej manj očitna oblika, a lahko traja tudi leta. Ima manj simptomov v primerjavi z drugimi oblikami, vendar pogosto traja veliko dlje, ponavadi dve leti ali dlje.
Atipična depresija je oblika depresije, ki je ne spremljajo tipični simptomi. Veliko ljudi se z atipično depresijo sreča že v zgodnjih najstniških letih. Kljub imenu 'atipična', je v resnici zelo pogosta podvrsta depresije.
Poporodna depresija je duševna stiska, ki jo pri novopečenih mamicah spremljajo občutki krivde, nemoči, žalosti in utrujenost. 10–15 odstotkov žensk je po porodu diagnosticiranih s klinično depresijo. Poporodno depresijo v popularnih medijih pogosto napačno enačijo s poporodno psihozo, ki je veliko hujša bolezen in nemudoma zahteva nujno medicinsko pomoč.
Predmenstrualna disforična motnja je resnejša oblika predmenstrualnega sindroma (PMS). Pojavi se približno en teden pred nastopom menstruacije in izgine po koncu menstruacije. Velika večina žensk v plodnih letih se srečuje s spremembami počutja na različnih točkah menstrualnega ciklusa. Predmenstrualna disforična motnja pa je povsem drugačna, huda oblika bolezni. Spremlja jo vrsta čustvenih in fizičnih simptomov, med drugim tudi bolečine v mišicah in sklepih, težave s koncentracijo, huda utrujenost, tesnobnost, intenzivna jeza, vročica, spremembe teka in glavoboli.
Sezonska razpoloženjska motnja (SAD) ali sezonska depresija se največkrat pojavi jeseni in traja vse do pomladi. Strokovnjaki jo povezujejo s pomanjkanjem sonca, saj se pogosto pojavlja v severozahodnih državah v Evropi in drugje, kjer je zima dolga in jo spremlja hudo pomanjkanje sonca oz. naravne svetlobe.
Bipolarna motnja, nekoč znana kot manična depresija, je motnja duševnega zdravja, ki jo zaznamujejo izmenjujoča se obdobja depresije in izjemno dobrega razpoloženja. Zanjo so značilne zelo intenzivne spremembe čustev, spremembe spanca in nenavadno vedenje nasploh.

Kaj povzroči depresijo?

Vzrok ni vedno enostranski, temveč je pogosto kombinacija različnih dejavnikov. Med 5 najbolj tipičnih vzrokov spadajo:

Biokemična osnova: Strokovnjaki ocenjujejo, da jo lahko povzročijo spremembe biokemičnih snovi v možganih, predvsem nizke ravni dopamina, serotonina in noradrenalina. To povzroči kemično neravnovesje v možganih, kar pomeni, da oseba ne sprejema in nadzoruje svojih čustev, kot bi jih normalno.
Genetika: Zgodovina depresije v družini pri osebi predstavlja večje tveganje za nastanek te duševne bolezni. Vseeno pa se lahko pojavi tudi pri posameznikih, katerih družinski člani niso imeli te bolezni.
Osebnost: Pesimistični ljudje ter ljudje z nižjo samopodobo in nižjo toleranco do stresa imajo več možnosti za nastanek bolezni.
Težavni življenjski dogodki: Depresija se bolj pogosto pojavi pri ljudeh, ki jih spremljajo zelo težke življenjske situacije, npr. zlorabe, nasilje ali revščina. Pripomorejo lahko tudi drugi dejavniki, npr. ločitev, smrt bližnjega, finančne težave, selitev ali sprememba okolja. To vrsto imenujemo reaktivna depresija, saj je reakcija na določeno težavno življenjsko situacijo.
Druge bolezni: Možnost za nastanek depresije se poveča, če so prisotne druge bolezni, predvsem rak, bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen, Parkinsonova bolezen in hormonska obolenja.

Vir: Everyday Health

Prisotna je lahko tudi vrsta drugih razlogov, npr. pomanjkanje določenih hranilnih snovi (kot so omega-3 maščobne kisline), družbena izolacija (predvsem pogosta pri starejših), travmatični dogodki v otroštvu, kronični stres, zloraba drog ali alkohola, težave s spanjem in drugi prelomni življenjski dogodki na področju dela, doma ali romantičnih zvez.

10 tipičnih simptomov depresije

Občutek nemoči in brezupa. Temačen pogled na prihodnost in občutek, da se vaša situacija nikoli ne bo izboljšala. Občutek, da ne morete narediti prav ničesar, da bi izboljšali situacijo.
Izguba zanimanja za vsakodnevne dejavnosti. Najbolj značilna je izguba zanimanja za hobije, ki so prej predstavljali velik del vašega življenja. Spremlja vas občutek, da nimate dovolj energije ali navdiha za izvajanje vaših hobijev. Značilna sta tudi bistveno zmanjšano zanimanje za družabne dogodke s prijatelji in spolno aktivnost.
Spremembe teže in teka. Depresijo lahko spremlja tako huda izguba telesne teže kot veliko pridobljenih kilogramov. Spremembe za več kot 5 odstotkov telesne teže na mesec so zaskrbljujoče in skupaj z drugimi znaki opozorilni znak, da je morda prisotna depresija.
Spremembe spanca. Ta resna bolezen duševnega zdravja na vsakega posameznika vpliva povsem drugače. Spremembe spanca se lahko pojavijo v obliki insomnije oz. nespečnosti. Pri drugih pa se lahko pojavi neobičajno dolg spanec – utrujenost že ob zgodnjih večernih urah in spanec dolgo v dan.
Občutki jeze in razdraženosti. Ker gre za resno motnjo, so za depresijo značilne resne in hude spremembe v obnašanju. Oseba je zelo hitro prizadeta, razočarana, jezna ali celo nasilna. Zelo nizka je toleranca, temperament pa hiter.
Izguba energije. Občutki fizične, čustvene in duševne utrujenosti. Telo je težko in tudi najbolj enostavna vsakodnevna opravila (npr. obisk trgovine) lahko povzroči hudo utrujenost. Oseba potrebuje več časa za vsakodnevne dejavnosti.
Samosovraštvo. Ker je pri depresiji pogosto prizadeta samopodoba, je samosovraštvo pogost simptom. Spremljajo vas občutki krivde in ničvrednosti. Velikokrat krivite sami sebe, tudi za dogodke, ki sploh niso posledica vaših dejanj. Pogosto se opravičujete drugim in imate občutek, da ste v družbi nezaželeni.
Nepredvidena brezglava dejanja. Pojavijo se lahko v marsikaterih oblikah in se razlikujejo od posameznika do posameznika. Nekateri zabredejo v igre na srečo ali stave, drugi v prehitro vožnjo, zlorabo drog in alkohola ali izjemno nevarne športe.
Težave s koncentracijo in spominom. Nastop težav s koncentracijo in s sprejemanjem odločitev – tudi tistih najbolj enostavnih (npr. kaj boste jedli za kosilo). Tudi najbolj enostavni miselni izzivi predstavljajo hud napor.
Nepojasnjene bolečine. Bolečine prizadenejo različne dele telesa, največkrat pa se pojavijo v obliki glavobolov in bolečin v trebuhu ter mišicah in sklepih.

Vir: HelpGuide

Različni simptomi se med seboj povezujejo. Tako lahko slab spanec vpliva na izgubo energije, težave s koncentracijo in hitro razdražljivost. Občutki nemoči lahko vodijo v nepredvidena brezglava dejanja in izgubo zanimanja za hobije. Gre za zapleten preplet različnih znakov, ki jim je težko biti kos povsem sam, zato je pomembno, da čim prej poiščete strokovno pomoč.

Kateri so manj tipični simptomi?

Ker se depresija pri vsakem posamezniku pojavi v nekoliko drugačni obliki, je v začetnih fazah velikokrat ne opazimo. Poleg tega še danes obstaja velika stigma o težavah z duševnim zdravjem, zato je osveščanje o različnih simptomih še toliko pomembnejše.

Depresija se lahko pojavi v številnih različnih oblikah, spremljajo pa jo lahko tudi povsem neobičajni simptomi. Če posameznika spremljajo tipični, zgoraj omenjeni simptomi depresije, lahko hitreje poišče strokovno pomoč. Kaj pa v primeru, če so znaki povsem drugačni? Med nekatere manj tipične, a vseeno pomembne znake depresije spadajo:

NENEHNO DELO: Nekatere osebe težave z depresijo pred seboj in bližnjimi prikrijejo s tem, da nenehno delajo, postanejo pravi deloholiki. Svojih težav z duševnim zdravjem ne morejo nadzorovati, nadzorujejo pa lahko svoje delo. Prav delo zanje postane neke vrste droga, s katero se zamotijo pred realnostjo.
SLABAOSEBNA HIGIENA: Spremeni se vaša osebna higiena; kar naenkrat se tuširate občutno manj pogosto, prav tako si ne umivate in češete las ali skrbite za higieno zob. Ne moti vas, da so vaše obleke umazane.
TEŽAVE V OSEBNIH ODNOSIH: Pojavijo se lahko težave v medosebnih odnosih, ki lahko prizadenejo tudi odnose v službi.

Kje in kako poiskati strokovno pomoč?

Če v sebi prepoznate znake depresije, je pomembno, da čim prej poiščete strokovno pomoč. Veliko ljudi misli, da bodo lahko sami kos tej bolezni in da bo sčasoma preprosto izginila. Takšno razmišljanje lahko bistveno podaljša čas zdravljenja ali vodi celo v slabše, hujše stanje.

Prvi korak je prepoznanje simptomov. Sledi odločitev, da je potrebno zdravljenje. Pomembno je, da svoje občutke zaupate bližnji osebi, ki vas bo lahko spremljala na poti do zdravja. Skupaj lahko obiščete osebnega zdravnika ali pa vam oseba pomaga najti strokovno pomoč. Če te možnosti nimate ali o depresiji ne želite spregovoriti z bližnjo osebo, se takoj obrnite na strokovnjaka (osebnega zdravnika, psihoterapevta, psihologa).

Vaš zdravnik bo izvedel kratek pregled in vas vprašal o različnih znakih, tudi o vašem fizičnem zdravju. Ni testa oziroma pregleda krvi, s katerim bi lahko dokazali prisotnost depresije. Da bi izločili prisotnost drugih bolezni, vas bo izbrani zdravnik vseeno napotil na pregled krvi.

Če vaš zdravnik na katerikoli točki pregleda ni jasen, razumljiv, je pomembno, da o vprašanjih in skrbeh spregovorite. Zaupajte mu o težavi, ki vam povzroča največ skrbi, tudi če zdravnik o njej ne vpraša neposredno. Če vas skrbi, kako bo zdravljenje vplivalo na vaše vsakodnevno življenje, je pomembno, da o tem obvestite zdravnika, ki vam lahko nudi primerno pomoč.

Najbolj razširjen način zdravljenja predstavljajo pogovorne terapije oz. psihoterapije. V primerih hude depresije se pogosto uporabljajo v kombinaciji z antidepresivi.

Poznamo dve glavni vrsti pogovornih terapij:

kognitivno-vedenjska terapija (KVT) je eden izmed najbolj učinkovitih načinov zdravljenja depresije in anksioznosti. Posamezniku pomaga, da začne o sebi, drugih in življenju nasploh razmišljati na bolj objektiven, racionalen način. KVT se osredotoča na povezave med miselnimi vzorci, čustvi in fizičnimi simptomi. Z učenjem te spretnosti se pri osebi z duševno motnjo ustvarjajo nove živčne povezave, ki vodijo v bolj pozitiven način razmišljanja in vedenja;
medosebna psihoterapija pri osebi spodbuja izboljšanje medosebnih odnosov in družbenega funkcioniranja. Psihoterapija se osredotoča na štiri pomembne točke: izboljšanje družbene izolacije ali neprijetnih odnosov, uravnavanje občutkov žalosti ob izgubi bližnjih, spopadanje z velikimi življenjskimi spremembami (ločitev, selitev, pokoj) in razrešitev medosebnih konfliktov.

Kognitivno-vedenjska terapija (brez uporabe zdravil) je pri posameznikih z depresijo in anksioznostjo uspešna v 50–75 odstotkih. Prav tako je zgolj uporaba zdravil uspešna v 50–75 odstotkih, vendar so dolgoročni vplivi zdravil na delovanje telesa in možganov v veliki meri neraziskani.

Najbolj učinkovit način zdravljenja? Kombinacija kognitivno-vedenjske terapije in zdravil. Pri zdravljenju duševnih bolezni je uspešna v kar 75–90 odstotkih.

Kako poteka zdravljenje z antidepresivnimi zdravili?

Depresijo lahko zdravimo na številne načine. Oseba mora antidepresive jemati redno in vztrajno, preden se pojavi izboljšanje. Raziskave kažejo, da je pri 70-odstotkih oseb učinkovit že prvi predpisani antidepresiv.

Pri jemanju antidepresivov je izjemno pomembno, da skrbno upoštevate navodila izbranega osebnega zdravnika. Mnogi izkusijo hitro izboljšanje kmalu po začetku jemanja zdravil, nato pa prehitro prenehajo, duševne težave pa se lahko hitro vrnejo. Ko je čas, da prenehate z jemanjem zdravil, vam osebni zdravnik to pomaga narediti na varen način s postopnim zmanjšanjem odmerka.

Najpogosteje predpisana zdravila

Med nekatera najbolj pogosta antidepresivna zdravila spadajo:

selektivni zaviralci ponovnega privzema serotonina (SSRI) povečajo delovanje prenašalca serotonina v možganih, kar izboljša simptome depresije. Najbolj pogosti selektivni zaviralci so prozac, zoloft, luvox, paxil, celexa in lexapro;
triciklični antidepresivi so najstarejša vrsta antidepresivov, ki pa jih pogosto spremlja cela vrsta stranskih učinkov. Zaradi neželenih stranskih učinkov so danes prisotni v veliko manjši količini kot nekoč;
zdravilo za uravnavanje delovanja biološke ure oz. cirkadianih ritmov je relativno nova vrsta zdravil, ki v nasprotju s SSRI ne vpliva na delovanje serotonina v možganih. Prednost te vrste zdravil je, da učinkujejo veliko hitreje kot druge vrste. S pomočjo hormona melatonina uravnavajo posameznikovo notranjo biološko uro.

Tako kot vsa zdravila imajo tudi antidepresivi stranske učinke. Večinoma gre za povsem nenevarne, a neprijetne učinke. Med najpogostejše stranske učinke spadajo predvsem slabost in bruhanje, glavoboli in različne prebavne motnje. Neželeni učinki ponavadi izginejo po nekaj tednih jemanja zdravil. Zdravila na vsakega posameznika delujejo drugače, zato je pogosto potrebno dovolj časa, preden je posamezniku predpisana najbolj učinkovito vrsta zdravila oziroma kombinacija zdravil.

Alternativne metode zdravljenja

Obstajajo tudi druge, alternative metode zdravljenja. Med najpogostejše spadajo:

zdravljenje z zelišči –ginko (ginko biloba), ashwaganda, pasijonka in sveta bazilika so zelišča, ki se jih pogosto uporablja. Zdravi se lahko s pomočjo aromaterapije, čajev ...;
telesna vadba lahko začasno poveča proizvodnjo endorfinov, ki so v možganih zaslužni za dobro počutje. Redna telesna vadba lahko preoblikuje možgane in zagotovi, da oseba razmišlja na bolj optimističen način. Ni potrebno, da gre za intenzivno telesno vadbo, dovolj so že zgolj redni sprehodi.
prehranjevanje s hrano, bogato s serotoninom – številna antidepresivna zdravila (npr. prozac) delujejo tako, da zvišajo raven serotonina. To lahko v določeni meri storite tudi s pomočjo določene vrste hrane, ki je bogata s serotoninom, npr. hrana z veliko omega-3 maščobnih kislin, kokosovo olje in z beljakovinami bogata hrana;
izogibajte se kavi, ki zniža raven serotonina;
na varen način se izpostavljajte soncu, saj lahko izboljša počutje in zviša raven vitamina D v krvi;
meditacija ima celo vrsto pozitivnih zdravstvenih učinkov in dokazano pomaga izboljšati počutje osebe.

Pomembno je, da alternativne metode zdravljenja NE NADOMESTIJO običajnih metod zdravljenja.

Kako pomagati osebi z depresijo?

Življenje z osebo, ki trpi zaradi depresije, lahko postreže s številnimi izzivi. Pridobite čim več informacij o tem, kako na najboljši način nuditi pomoč in kaj storiti v sili. Naj vam bodo pri tem v pomoč naslednji napotki.

Osebi jasno povejte, da ste na voljo za pomoč in jo boste podprli ter poslušali. Pomembno je, da osebo POSLUŠATE. S tem boste zagotovili, da se počuti manj osamljeno. Poskušajte SAMI STOPITI V STIK. Povsem običajno je namreč, da posameznik preprosto nima energije, da bi sam stopil v stik. Pogosto ima tudi občutek, da vas s svojimi težavami samo obremenjuje.

Zavedajte se, da je depresija veliko več kot zgolj dlje časa trajajoč občutek žalosti. Ne pretvarjajte se, da povsem razumete situacijo in občutja druge osebe. Če sami v preteklosti niste trpeli za depresijo, ne veste, kako se počuti oseba.

Poskrbite pa tudi, da v prvi vrsti dobro poskrbite za lastno duševno zdravje. Življenje z osebo z depresijo je lahko naporno, spremembe na bolje pa počasne. Pomembno je, da dobro spremljate svoje razpoloženje in tudi ob pomoči drugi osebi ne pozabite na lastne hobije ter druge dejavnosti, ki vam prinašajo veselje. Svoje občutke zaupajte bližnji osebi in se z zaupanja vrednimi osebami odprto pogovarjajte o svojih težavah.

Pri pomoči drugemu si zapomnite, da je nemogoče, da sami »pozdravite« depresijo bližnje osebe. Zdravljenje poteka s pomočjo pogovornih terapij in antidepresivnih zdravil, vaša naloga pa je zgolj ta, da osebi stojite ob strani in ji nudite podporo.

Več o tem, kako pomagati osebi z depresijo najdete na tej povezavi.

Če menite, da gre za nevarno situacijo in da bo bližnja oseba poskušala storiti samomor, nemudoma pokličite prvo pomoč (112).

Najbolj pogosta vprašanja o depresiji

Kako dolgo časa traja depresija?

To se razlikuje od posameznika do posameznika. Če posameznik ne išče strokovne pomoči, lahko težave vztrajajo več let. Večja depresivna epizoda naj bi trajala približno nekaj mesecev.

Zakaj je depresija bolj pogosta med ženskami kot moškimi?

Ženske imajo namreč kar dvakrat več možnosti za nastanek te duševne motnje. Približno 20 % vseh žensk se bo vsaj enkrat v življenju srečalo z depresivno epizodo. Razloge za to še raziskujejo, verjetno pa gre za kombinacijo bioloških, hormonskih in psihosocialnih tveganj. Tako npr. raziskave kažejo, da hormoni vplivajo na delovanje možganov in s tem na naša čustva in počutje.

Ali lahko do depresije pride tudi pri starejših ljudeh?

Vsekakor. Krvni obtok pri starejših je manj intenziven, kar pomeni, da kri težje dostopa do vseh organov, vključno z možgani. To lahko vpliva na nastanek depresije pri starejših. Prav tako jo lahko povzročijo druge velike življenjske spremembe, npr. izguba bližnjega, osamljenost in težave z zdravjem.

Ali se lahko pojavi tudi pri otrocih?

Da. Nekateri zunanji dejavniki lahko bistveno povečajo možnost za nastanek depresije pri otrocih: življenjski dogodki, okolje, fizično zdravje in kemične spremembe v možganih. Pojavi se lahko v kombinaciji z motnjo pozornosti, s hiperaktivnostjo (ADHD), z obsesivno-kompulzivno motnjo in vedenjskimi težavami.

Ali lahko pomanjkanje spanca povzroči nastanek depresije?

Ne, zgolj pomanjkanje spanca ni dovolj za nastanek depresije, vsekakor pa odigra pomembno vlogo, saj pomanjkanje spanca vodi tudi v druge težave z zdravjem in osebnim življenjem.

Ali se depresija lahko ponovno pojavi pri posameznikih, ki imajo zgodovino težav z depresijo?

Depresija se lahko vrne, vendar to ni nujno. Večje tveganje je prva izjemno huda depresija, ki je lahko znak kronične bolezni, in prisotnost duševnih težav pri drugih osebah v družini.

Ali je večina depresivnih ljudi nagnjena k samomoru?

Ne. Pri večini oseb z depresijo nikoli ne pride do te točke, res pa je, da več kot 90 odstotkov ljudi, ki so storili samomor, trpelo za različnimi težavami z duševnim zdravjem (najpogosteje depresijo). Prav to nas opominja na izjemno pomembnost iskanja strokovne pomoči takoj, ko prepoznate simptome depresije.

5 dejstev o depresiji, ki bi jih morali poznati vsi

Včasih je nemogoče določiti očiten razlog za depresijo. Pogosto mislimo, da depresijo vedno povzročijo pretresljivi življenjski dogodki, npr. izguba službe ali bližnje osebe. Včasih pa je delovanje dela možganov, ki je odgovoren za dobro počutje, neuravnovešen povsem brez očitnega razloga. To lahko izvabi na dan različne duševne bolezni, čeprav so vsi ostali deli vašega življenja povsem običajni.
Depresija je več kot zgolj žalost in slabo počutje. Žalost je povsem običajna in naravna reakcija na določene pretresljive dogodke. Depresija pa je intenzivna bolezen, katere simptomi segajo precej dlje.
Nezdravljena depresija je največkrat razlog za samomor. Prav zato je pomembno, da oseba pridobi pravilno diagnozo in čim prej začne zdravljenje. 90 % vseh ljudi, ki so storili samomor, je trpelo zaradi duševne bolezni. Pri veliki večini teh primerov depresija ni bila diagnosticirana ali ni bila (pravilno) zdravljena.
Depresija je resna bolezen. Oseba ni šibka, slaba ali ne zna delovati pod pritiskom. Depresija je resna bolezen, ki jo povzroči neravnovesje živčnih prenašalcev.
Depresija je povsem ozdravljiva. Tudi v najhujših primerih je zdravljenje lahko uspešno. Prej ko začnemo z zdravljenjem, bolj bo učinkovito.

Nazaj na Nasveti