Zdravje zob in dlesni je ključno za naše splošno zdravje in dobro počutje

Zakaj čisto vsakemu svetujem res temeljito skrb za ustno higieno? In poleg ščetkanja absolutno tudi vsakodnevno uporabo medzobne krtačke ali zobne nitke? Predvsem zaradi nevarnosti zobne gnilobe, vnetja dlesni in (bodimo iskreni) res slabega zadaha. Najbolj od vsega me gotovo ne skrbi razvoj gnojnih oblog na srčnih zaklopkah. Ta nevarna in hudo potekajoča bolezen je pravzaprav redka, sploh pri ljudeh, ki imajo zdravo srce. Zdi pa se mi, da je dobro vedeti, da vnetje v ustni votlini nikakor ni nepomembno. Da ima poleg zelo očitnih lokalnih posledic (kjer nas poleg zobne gnilobe lahko skrbi tudi napredovanje vnetja obzobnih tkiv) tudi posledice drugje po telesu – in lahko ogrozi celo tako ključen organ, kot je človeško srce.

Karkoli se dogaja v glavi, vedno vzemi resno

Andrej je vsako jutro vstal ob 5.20, da je imel dovolj časa, da sprehodi psa pred službo.

Redna rekreacija si je lastila vsaj del zaslug, da je bil pri svojih 42 letih videti bistveno mlajši. Sploh se ni spomnil, kdaj je bil nazadnje na bolniški odsotnosti. Zato ga na ponedeljkovo jutro, ko se je prebudil z bolečim levim ušesom, niti ni pretirano skrbelo. »Saj bo zagotovo kmalu minilo.« V torek je bila bolečina hujša, zato je vseeno odšel k osebni zdravnici, ki mu je zaradi vnetja predpisala antibiotik. V sredo je bilo že malo bolje, imel je tudi veliko dela in je bil cel dan v službi. Tablete antibiotika je pozabil doma in se ni pretirano obremenjeval ter jih je pač prenehal jemati. Zvečer se je počutil posebej utrujeno in je trdno zaspal v trenutku, ko se je ulegel na kavč.

V četrtek zjutraj Andreja žena ni uspela zbuditi. Na tresenje in prigovarjanje je momljal poljubne besede, brez pretiranega smisla, njegova koža je bila potna in vroča kot kuhinjska peč. Žena je poklicala 112 in pol ure kasneje je bil Andrej sprejet v intenzivno enoto Infekcijske klinike. 

V času, ko sem se kot zdravnik pripravnik še uvajal v delo na urgenci, mi je mentor položil na srce – karkoli se dogaja na glavi, vedno vzemi resno.

Naj bo to stisnjen mozolj, ki se začne zaradi prekinjene kožne bariere gnojiti. Vnetje podkožnega tkiva, ki se preko lic širi do očesa. Vztrajni sinuzitis, ki ne reagira na antibiotično terapijo in povzroča hujši in hujši gnojni izcedek. In ne nazadnje tudi bakterijsko vnetje ušesa, ki je pri Andreju napredovalo preko tankih plasti ušesnih koščic in povzročilo gnojno vnetje možganskih ovojnic – bakterijski meningitis.

Zakaj je ustna higiena pomembna

Človeška lobanja je sestavljena iz več kot dvajset različnih kosti. Precizno in premišljeno so sestavljene v smiselno celoto, katere glavna naloga je varovanje najpomembnejšega organa v celotnem telesu – človeških možganov. Nekatere kosti (npr. okcipitalna kost, ki pokriva zadnji del lobanje), so močne in trdne ter prenesejo marsikatere udarce. Spet druge so nežne in gracilne, npr. sitka, ki je zasidrana v samo središče glave in preko njene membrane potujejo živci olfaktornega sistema do čutnic v nosni votlini. 

Pomembni sistemi, ki se prepletajo v votlinah lobanje – možgani, živci, ustna in nosna sluznica, velike in manjše žile, sistemi limfne drenaže – so medsebojno izjemno prepleteni in povezani. Kar je odlično za ustrezno delovanje našega telesa. Obenem pa tudi pomeni, da se kakršnokoli vnetje na področju glave lahko zelo hitro in učinkovito razširi.

Tako končno pridemo do »slona v sobi« – zobovja. V naši ustni votlini je normalno prisotnih več kot 300 različnih tipov bakterij. Človeški ugriz je z vidika potencialnih infekcijskih komplikacij hujša poškodba kot ugriz psa ali mačke. Bakterije preko lastnih metabolnih poti razgrajujejo sladkorje in druge ostanke hrane v naših ustih. Posledica razgradnje je padec pH-vrednosti v ustni votlini (kar pomeni, da postane okolje bolj kislo). To vodi v razgrajevanje zunanje plasti zob, obenem pa lahko poškoduje dlesni in obzobna tkiva.

Karies ali »zobna gniloba« lahko v končni fazi vodi v izgubo zoba. Proti tem procesom se vsakodnevno uspešno bojujemo s ščetkanjem zob in ustreznim dodatkom fluora, ki ga vsebuje večina zobnih krem. Pomembno pa se je zavedati, da z zobno ščetko ne dosežemo globokih žepov in tesnih predelov med zobmi. Tudi tja se radi zataknejo majhni koščki hrane in predstavljajo pomemben substrat za delovanje bakterij. Tako lahko pride do »skritega« kariesa, ko začne zob gniti s strani, in ta bolezen niti ni takoj evidentna. Nemalokrat se razširi na dlesen, pride do vnetja (gingivitis) in lahko celo do lokalnega ognojka (abscesa). Podobno kot pri širjenju vnetja v sluhovodu se lahko tudi obzobni ognojek razširi preko dlesni do kosti in tudi dlje, če ga ustrezno ne saniramo. Zato je preventiva resnično ključnega pomena. In pomembno je, da poleg ščetkanja medzobne predele vsakodnevno čistimo z zobno nitko ali medzobno ščetko, saj na ta način dokazano zmanjšujemo verjetnost kariesa in bolezni dlesni (1).

O zobni patologiji in zdravljenju največ vedo zobozdravniki, ki tudi redno in glasno opozarjajo na bistven pomen ustrezne ustne higiene. V podrobnosti bolezni zobovja se kot specializant infektologije ne bom spuščal. Bistvo tega zapisa je predvsem to, da vam razširim pogled in prikažem problematiko ustnega (ne)zdravja v vsej njeni nevarni širini.

Bariere nas čuvajo, zato moramo tudi mi skrbeti zanje

Koža in sluznice so izjemno pomemben del človeškega telesa. So pregrada, ki nas loči od zunanjega sveta, po katerem plavajo različni mikroorganizmi, alergeni, toksični presnovki in izločki avtomobilov, tovarn, kuhinjskih aparatov ..., skratka marsikaj, kar želimo ohraniti zunaj sebe. Tako na koži kot na naši sluznici bivajo tudi mikroorganizmi, ki so del normalne človeške flore. Večinoma so do nas popolnoma neškodljivi. Ne pa vedno.

Koža je brezkompromisna v svoji barierni funkciji. Če ni poškodovana (praske, kraste, počeni mozolji), je izjemno selektivna v svoji prepustnosti. Preprečuje vstop agensov iz okolja, obenem pa preprečuje tudi nekontrolirano izgubo vode in elektrolitov iz telesa (2). Drugače je pri sluznicah, katerih funkcija je izmenjava substratov iz okolja. Če bi bile sluznice pri svoji funkciji tako neprehodne kot koža, potem bi imel človek hudo težavo z dihanjem in prehranjevanjem. Žal to pomeni, da preko sluznice lažje vstopijo v telo tudi bakterije in virusi.

Prisotnost bakterije v krvi imenujemo bakteriemija. Če zaradi bakteriemije pride do hudega sistemskega vnetnega odziva, ki človeka neposredno ogroža, rečemo tej bolezni sepsa. Ni pa nikakor vsaka bakteriemija tudi sepsa – v poljudni literaturi se pogosto prikazuje sepsa kot kakršnakoli prisotnost bakterij v krvi, kar ni pravilno. Kaj boste rekli, če vam povem, da tudi pri vas pride skoraj vsak dan do manjše bakteriemije? Seveda ob predpostavki, da si umivate zobe.

Ščetkanje je nujno potrebno za ustno zdravje. Lahko pa pride pri ščetkanju tudi do manjših, lokalnih poškodb dlesni in sluznice, kar omogoča prestop bakterij, ki normalno poseljujejo našo ustno votlino, v kri. To so po navadi bakterije, ki niso pretirano virulentne (nevarne za razvoj bolezni), obenem pa je bakteriemija tako blaga, da jo človeški imunski odziv brez težav zavre. Težave nastopijo v primeru parodontalne bolezni, torej prisotnega vnetja na področju obzobnih tkiv. Pri teh bolnikih je bakterij več, sluznica pa bolj ranljiva, se lažje poškoduje in povzroča hujše bakteriemije. Najhujši zaplet, ki se ga bojimo ob vztrajnem in pomembnem sproščanju bakterij ustne flore v kri, je vnetje srčnih zaklopk – bakterijski endokarditis (3).

Od bolečega zoba do bolezni srca?

Naj vas takoj pomirim – za razvoj bakterijskega endokarditisa je praktično nujno potrebna osnovna bolezen srčnih zaklopk. Bakterije se na zdrave zaklopke zelo težko primejo, saj je tok krvi ob njih prehiter, obenem pa je zunanja plast, s katero so pokrite (duplikatura endokarda), neprimerna za njihovo adherenco in razmnoževanje. Endokarditis se torej zelo redko pojavi pri predhodno zdravi osebi. So pa za endokarditis zelo ogrožene osebe z aritmijami (ki povzročajo turbulenten tok krvi okoli zaklopk in daljši stik s potencialnimi bakterijami), osebe s srčnimi hibami (aortna stenoza, kalcinacije zaklopk, stanje po predhodnem miokardnem infarktu), osebe po operacijah na srcu in osebe z motnjo v delovanju imunskega sistema. Če se bakterije uspešno namestijo na zaklopko, se bodo tam razmnoževale, oblikoval se bo »biofilm« (skupek bakterij, prekritih s tanko plastjo, ki jih ščiti pred delovanjem imunskega sistema). Počasi bo prišlo do razkroja dela zaklopke, kar povzroči insuficienco in srčno popuščanje. Zdravljenje endokarditisa je dolgotrajno in zapleteno, nemalokrat pa je za dokončno ozdravitev potrebna kirurška menjava zaklopke.

Karkoli se dogaja na glavi, vedno vzemi resno.

David Zupančič, dr. med., specializant infektologije