Zakaj vaš otrok noče zaspati

Želja staršev, da otrok zvečer zaspi zgodaj oziroma ob določeni uri, je razumljiva. Poskrbeti moramo namreč, da otroci ponoči dovolj spijo, saj je to pomembno tako za njihovo dobro počutje kot tudi za otrokov čustveni in telesni razvoj. Če otrok noče ali ne more zaspati, se staršem porajajo vsa mogoča vprašanja – se mi otrok upira; ga je strah; potrebuje manj spanja? Odgovore poiščite v članku.

Otroci se bojijo, da bodo med spanjem izgubili stik z najbližjimi

Ni ga otroka, ki bi vsako noč zaspal kot angel, brez vsake težave. Precej pogostejša je situacija, ko otrok noče ali ne more zaspati. Nekateri starši skušajo težavo reševati tako, da prakticirajo rutino, drugi se prilagajajo otroku, nekateri pa se težav lotijo drugače. Da bi lahko težavo rešili, je treba najprej razumeti, kaj se dogaja z otrokom, ki noče zaspati. Razumeti je treba, da otrokom noč predstavlja samoto, ločenost od staršev. Še posebej, če spijo v svoji sobi. Bojijo se, da bodo s spanjem izgubili stik z najbližjimi, zato otroci pri uspavanju potrebujejo prisotnost enega od staršev, da jim zagotovi čustveno in telesno bližino.

Upor staršem je le redko razlog, da otrok noče zaspati

»Razlogov za to, da otrok noče zaspati, je veliko, vendar je v ozadju le redko upor staršem. Navadno je nezmožnost spanja povezana s čustvenim razvojem otroka,« pravi Irena Kumelj, specialistka pediatrije iz Medicinskega centra Barsos. 

Čas uspavanja je za otroke lahko težak. Po eni strani želijo dokazati, da so odrasli, po drugi pa pogosto podoživljajo negotovosti in strahove minulega dne. Tako kot odrasli zvečer pogosto premlevamo stvari, ki so se zgodile čez dan, to počnejo tudi otroci – pred spanjem se v njihov spomin lahko vrnejo doživetja celotnega dneva. Morda jih skrbi, kako bo naslednji dan v vrtcu oziroma šoli, ali pa so vznemirjeni zaradi spora s prijateljem. Zelo redko gre za primer, ko otrok potrebuje manj spanja.

Najpogostejše napake pri uspavanju otroka

Dolgotrajno uspavanje je lahko zelo naporno za starše. Vendar se morajo potruditi in izogniti napakam, ki lahko čas uspavanja še podaljšajo oziroma ne rešijo težav na dolgi rok.

Napaka št. 1: ignoriranje otroka

Z ignoriranjem želijo straši otroka pogosto naučiti, da ne bo s sitnarjenjem ničesar dosegel, a s tem lahko dosežete ravno nasprotno. Otrok bo dobil občutek, da vam zanj ni mar, in se vam bo začel še bolj upirati.

Napaka št. 2: metoda izjokavanja

Metoda izjokavanja, ki jo nekateri uporabljajo predvsem pri uspavanju dojenčkov, lahko na dolgi rok dokazano povzroča resne posledice v razvoju, zato vam priporočam, da se ji izognete.

Napaka št. 3: živčnost in slaba volja

Otrok se bo na vašo nejevoljo in živčnost odzval s še večjo nemirnostjo, zato skušajte ostati mirni, tudi ko vam je težko. »Pomembno je, da poiščete razlog, ki se skriva za težavo otrokovega nespanja,« pojasni pediatrinja.

Pomembno je, da z otrokom vzpostavite dialog

Če ima otrok težave dalj časa, je zelo pomembno, da z njim vzpostavite dialog. Poskušajte se z njim pogovoriti in ugotoviti, zakaj noče oziroma ne more spati. S pogovorom boste lahko razrešili marsikatero skrb, ki bo otroku olajšala prehod v miren spanec. Poleg tega boste bolje razumeli njegove vzorce in način razmišljanja ter vedeli, kako ravnati v prihodnje.

Ustvarite rutino za uspavanje

Če želite v proces uspavanja vnesti večje spremembe, začnite postopoma. Ne spremenite cele rutine naenkrat, saj s tem ne boste dosegli nič dobrega. Otroka nenadne spremembe še hitreje iztirijo, zato ne morete pričakovati, da bodo vse spremembe uspešne takoj. Tega se lotite počasi in slej ko prej boste uspeli. Če med otrokovo večerno rutino in uspavanjem uspete z njim vzpostaviti dober stik, je ta del večera lahko dragocen tudi za vas.

Ko se bliža otrokova ura za spanje, poskrbite za ustrezno okolje. Glasnost okolja naj se zniža, ugasnite televizijo ali druge naprave in poskrbite, da se otrok umiri. Vzpostavite rutino, na primer najprej večerja, nato kopanje in umivanje zobkov, nato otroka preoblečete v pižamo. Potem se z njim umaknite v napol temno ali temno sobo in mu povejte pravljico ali zapojte pesmico. Pomembno je, da sta zaporedje in čas priprave vedno enaka, saj se otrok tega navadi in dobi občutek varnosti.

Zaznajte otrokove potrebe

Otroku dajte možnost odločanja. Če lahko sam izbere, katero pižamo bo oblekel ali katero pravljico mu boste prebrali, boste zmanjšali možnost nejevolje otroka. Tudi če otrok postane razdražljiv, ostanite mirni in odločni. Mirno vztrajajte pri svojem in se ne jezite. Zaznajte otrokove potrebe. Če je kakšen dan otrok doživel več stresa ali izgubil občutek povezanosti z vami, bo ob takih večerih potreboval več vaše pomoči in bližine. 

Irena Kumelj, dr. med., spec. pediatrije, Medicinski center Barsos