Zakaj je spanec pomemben steber naše vitalnosti

Zapisano v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, vitalnost pomeni sposobnost za življenje, obstajanje oziroma življenjsko moč in voljo do udejstvovanja. Vitalnost človeka je zaslužna za to, da je posameznik poln energije in ima veliko voljo do življenja. Taki ljudje ponavadi manj zbolevajo, pri delu pa se izkažejo za bolj produktivne.

V svojem knjižnem prvencu, je mednarodno priznan nevrolog Matthew Walker[1] razkril, da spanec korenito vpliva na vsak delec našega telesa. Na spanje bi lahko gledali kot na splet vezi, ki uravnavajo učinkovitost naših kognitivnih sposobnosti, neštetih telesnih funkcij in duševne pripravljenosti. Avtor v knjigi celo argumentira, da manko spanja podvoji tveganje za nastanek raka, slabša naš imunski sistem in povečuje možnosti za Alzheimerjevo bolezen. To pa še ni vse.

Vsi vemo, da na kilograme ključno vplivata prehrana in telovadba. A po zadnjih raziskavah številko na tehtnici viša tudi nezadosten spanec. Raziskava Univerze v Warwicku[2] je pokazala, da so neprespani odrasli za kar 55 % bolj nagnjeni k debelosti, pri otrocih pa se ta številka zviša na kar 85 %.

Napačno je namreč misliti, da naši možgani med spanjem niso aktivni, saj v nekaterih fazah delujejo še bolj aktivno kot podnevi. Tako ponoči regulirajo tudi našo samokontrolo in impulzivnost, dve ključni funkciji, ki trkata na našo vest, ko si zaželimo še dodaten košček torte. Po neprespanih nočeh še močneje deluje možganski nagrajevalni sistem, ki najde hitro zadovoljitev potreb v mastni in nezdravi hrani.

Pomanjkanje spanja vpliva tudi na naš metabolizem in predelovanje inzulina. Ko je telo nenaspano, preneha s predelovanjem maščob v energijo in jih raje skladišči v telesu.

Premalo spanja pri odraslih pomeni tudi večjo verjetnost bolezni možganov kot je demenca ali alzheimerjeva bolezen, je pokazala raziskava medicinske šole v Singapurju. Raziskava je potekala prek dveletnega preučevanja možganov z magnetno resonanco. Rezultati so pokazali, da so se posameznikom, ki so spali manj kot šest ur možgani krčili za 5 % hitreje, kot tistim, ki so v istem obdobju spali več ur. Krčenje možganov predstavlja sindrom staranja možganov in njihove vitalnosti, ki vpliva na naš spomin in koncentracijo. 

Prav koncentracija je tista možganska funkcija, ki je oslabljena že ob najmanjšem primanjkljaju spanja, kar je znanstveno podkrepil David Dinges, znanstvenik na področju spanja. Prek raziskave odzivnosti posameznikov na prižigajoče se luči, je ugotovil, da je odzivnost tistih, ki so v času raziskave spali 4 ure, enaka kot pri tistih, ki tri dni niso zatisnili očesa. Po desetih dneh pa se je posameznikom, ki so spali po šest ur na noč, koncentracija poslabšala na enako raven, kot da ne bi spali že 24 ur. (Zakaj spimo, str. 171-175).

Kot pravi svetovni strokovnjak za raziskave spanja, Matt Walker, je ''spanje naš sistem življenjske podpore in najboljši trud mati narave proti nesmrtnosti.''