Vse, kar ste estetskega kirurga želeli vprašati o pomlajevanju

… a niste imeli možnosti. S priznanim slovenskim lepotnim kirurgom Borisom Onišakom iz Estetike Nobilis smo se pogovarjali o najbolj priljubljenih posegih v Sloveniji, trajanju okrevanja, novostih s področja pomlajevanja in nevarnostih, ki jih lepotni posegi predstavljajo. 

Zakaj se ljudje odločajo za estetske posege?

BORIS ONIŠAK: Ljudje se za estetske posege odločajo iz različnih razlogov, prednjači pa predvsem želja po izboljšanju svojega videza. Zakaj ne bi popravili nečesa, kar nas moti že vse življenje, če imamo izbiro in možnost, da to naredimo? Kaj nekdo počne s svojim telesom, je popolnoma osebna odločitev. Konec koncev lahko takšne in drugačne hibe močno vplivajo na kakovost posameznikovega življenja, sam poseg pa lahko tega močno izboljša. V Sloveniji so lepotni posegi in lepotna kirurgija čedalje manjši tabu. Ljudje se o tem čedalje pogosteje pogovarjajo ob kavi in ugotavljajo, da lepotni posegi niso samo za zvezdnike, filmske dive in bogate ljudi.

V družbi velja prepričanje, da so lepotni posegi namenjeni nesamozavestnim ljudem. Kaj o tem mislite vi?

BORIS ONIŠAK: Nihče od nas ni popoln, različni ljudje pa imamo manjše ali večje telesne lastnosti, ki nas lahko motijo in tudi ovirajo pri našem vsakdanjiku. Ljudje smo vizualna bitja in nič ni narobe s tem, da se svoje telo trudimo ohranjati lepo, seveda pa pri tem ne smemo pretiravati.

Ko smo že pri pretiravanju ... Ali kot kirurg svojim pacientom posege kdaj tudi odsvetujete?

BORIS ONIŠAK: Pri svojem delu se oziram na principe estetike, simetrije, razmerij. Tako da določene posege, v zadnjem času predvsem prekomerno uporabo polnil, odsvetujem oz. jih ne opravim.

Verjetno cena posega ne sme biti merilo za izbiro strokovnjaka …

BORIS ONIŠAK: Merilo za izbiro naj bo strokovnost. Konec koncev estetska operacija ni stvar, po kateri bi se lahko premislili in videz enostavno spremenili. Seveda pa je pomembno tudi to, da oseba, ki estetski poseg opravi, tega ne skriva, saj s tem pokaže, da ni nič narobe, če se zanj nekdo odloči.

Kateri so najpogostejši estetski posegi pri nas?

BORIS ONIŠAK: V naših estetskih klinikah najpogosteje opravljamo operativne posege, kot so rinoplastika (korekcija nosu), povečava prsi, blefaroplastika zgornje in spodnje veke, liposukcija, korekcija štrlečih ušes, najpogostejša postopka za pomlajevanje obraza pa sta botoks in polnila. Nekoliko več zanimanja za estetske posege je med ženskami, se pa zanimanje povečuje tudi med moškimi. Če pogledamo po regijah, pa se za lepotne posege najpogosteje odločajo ljudje iz ljubljanske in primorske regije.

Zdaj pa se posvetimo pomlajevanju. Lepotna industrija nas kar bombardira z raznovrstnimi neinvazivnimi metodami pomlajevanja in zdi se, da estetske posege uporabljajo vse mlajši ljudje.

BORIS ONIŠAK: Po navadi se okoli 30. leta starosti začnejo na obrazu pojavljati prvi znaki gubic in nenapete kože. Z manj agresivnimi metodami je smiselno postopke pomlajevanja začeti dovolj zgodaj. To je čas, ko lahko staranje kože upočasnimo in dosežemo dolgoročen učinek mladostnega videza. Miselnost, da je po lepotnih osvežitvah potrebno poseči šele, ko so gube na obrazu že močno izražene, je napačno. Velikokrat je takrat že prepozno in zato učinki niso takšni, kot bi si jih želeli.

Za kakšne posege se stranke običajno odločijo?

BORIS ONIŠAK: Kot prve terapije pomlajevanja se pogosto uporabljajo pilingi. Blage pilinge si marsikdo že izvaja sam doma ali v kozmetičnem salonu, močnejše pilinge pa lahko izvajamo zdravniki. Za gubice okoli oči, med obrvmi in na čelu je odlična rešitev botoks, medtem ko statične, nazolabialne gube ter trdovratne podočnjake zapolnimo s hialuronsko kislino.

V medijih lahko beremo, da kemični pilingi delajo čudeže …

BORIS ONIŠAK: S kemičnim pilingom lahko ublažimo le plitvejše gube, odstranimo površinske spremembe na koži, ki so posledica izpostavljanja soncu in umetnim virom UV-sevanja, na primer pigmentne lise. Pri tem s kemičnimi raztopinami različnih koncentracij in kemičnih oblik odstranjujemo povrhnje kožne sloje ter vplivamo tudi na tvorbo novega kolagena v globljih plasteh kože. Koža po zaključenem postopku postane gladka in pomlajena. Optimalen čas za pilinge je zima in pomlad, saj je za doseganje najboljših rezultatov priporočljivo, da se vsaj mesec po posegu izogibate močnejšim sončnim žarkom.

Kako pa je z botoksom in polnili? Kako dolg je postopek in kako dolgotrajni so rezultati?

BORIS ONIŠAK: Že kmalu po terapiji botoksa (po navadi 15–30 minut) praktično ni sledu o kakršnemkoli posegu. So pa učinki zgladitve gubic v polnem obsegu vidni šele čez teden dni in trajajo 3–5 mesecev. Rezultati injiciranja polnil so po drugi strani vidni takoj, vendar pa je okrevanje daljše in traja en dan.

Kako pa na naš obraz vpliva dolgotrajna uporaba botoksa in polnil? Je to razlog za izumetničen videz nekaterih uporabnikov in t. i. »zamrznjen« obraz?

BORIS ONIŠAK: V naravi velja pravilo, da česarkoli je preveč, ni dobro. Enako je v estetiki. Več ne pomeni lepše, boljše. Dolgotrajna uporaba polnil ali botoksa ne vpliva na spremenjen videz. Vse pa je treba uporabljati v zmernih količinah, na pravilnih mestih in najbolje je, če poseg izvede izkušeni, certificirani zdravnik.

Pilingi, botoks in polnila pa verjetno niso edini nekirurški načini pomlajevanja.

BORIS ONIŠAK: Veliko posameznikov se naprej odloči posredovati z manj intenzivnimi postopki pomlajevanja. V naših ambulantah med te postopke sodijo še terapije Pelleve, PRX-T33 oz. biorevitalizacija. Pelleve je neinvazivna, nežna, varna in učinkovita metoda za pomlajevanje kože obraza, vratu in dekolteja. Glajenje poteka z radiofrekvenčno metodo, ki temelji na nebolečem in varnem pregrevanju globljih plasti kože. Zaradi delovanja toplote se začne tvoriti kolagen in nekoliko odplavljati medcelična tekočina, ki se izloči preko limfe. Ko se začne koža ohlajati, se vlakna skrčijo, zato se koži povrneta napetost in gladkost, ohlapnost izgine. Rezultati so vidni tri tedne po posegu, ko koža postane bolj napeta in elastična, globoke gube so vidno zmanjšane. Pravzaprav vse naštete terapije delajo na tvorbi novih kolagenskih celic, tako da koža postaja postopoma bolj čvrsta in napeta. Seveda je treba vložiti veliko potrpežljivosti, saj koža potrebuje nekaj časa, da se izboljša. Ne smemo pa pozabiti tudi na pravilno domačo nego, ki je ključnega pomena.

Kako pa je s t. i. kadilskimi gubami okrog ustnic? Kakšen postopek uporabljate za glajenje teh?

BORIS ONIŠAK: To je eno najtežjih področij pomlajevanja obraza. Vsak posameznik je enota zase in pred vsako terapijo je treba opraviti posvet in pregled. V večini primerov omenjene težave izboljšamo s kombinacijo terapij: polnila, mezoterapija, botoks, metode za stimulacijo kolagena (needling, Pelleve, lastna plazma) in/ali pilingi.

Za laika se zdi, da je pomlajevalnih metod, ki ne zahtevajo skalpela, res neverjetno veliko. Nekoč pa je veljalo, da za ženske po petdesetem pride v poštev le t. i. facelift.

BORIS ONIŠAK: Zaradi vedno bolj učinkovitih drugih metod pomlajevanja se danes izvaja vedno manj faceliftingov, saj lahko z neinvazivnimi metodami učinkovito osvežimo tudi zmerno postaran obraz. Po teh je čas rehabilitacije bistveno krajši. Res je tudi, da pomlajevalni postopki niso zamenjava za kirurški poseg, lahko pa ga za nekaj časa odložijo. Pri obrazu z izrazito odvečno kožo bomo lahko le s kirurškim posegom uspeli doseči pomlajen, a še vedno naraven obraz. Takšen obraz bi namreč z nepravilnimi postopki v večini primerov deloval izumetničen in nenaraven, kot je to opaziti pri marsikateri tuji zvezdnici v zrelih letih.