Vam grozijo srčno-žilne bolezni?

V Sloveniji in tudi v širšem razvitem svetu so srčno-žilne bolezni prve po vzroku smrti v prebivalstvu na splošno. Pod to veliko nadpomenko se skriva kup bolezni, ki se med seboj precej razlikujejo ter v človeku vzbujajo drugačne strahove in pričakovanja ter ne nazadnje zahtevajo tudi drugačne pristope.

Katere so srčno-žilne bolezni

Pod pojem srčno-žilne bolezni spadajo vse bolezni, ki v primarnem vzroku prizadenejo srčno‑žilni sistem. Na eni strani so »manj nevarne« bolezni, kot sta povišan krvni tlak in ateroskleroza, na drugi pa hujše, kot so srčni infarkt, možganska kap, tromboza (strdek) v žili, srčno popuščanje, hujše motnje srčnega ritma, motnje srčnih zaklopk. Prav te »manj nevarne« bolezni, kot sta povišan krvni tlak in ateroskleroza, privedejo do nastanka in poslabšanja hujših srčno-žilnih bolezni. 

Ste med ogroženimi za srčno-žilne bolezni?

Najbolj ogroženi za razvoj srčno-žilnih bolezni so starejši ljudje in ljudje z veliko pridruženimi dejavniki tveganja. Razvoj srčno-žilnih bolezni poteka pri posameznikih različno hitro, saj ima vsak posameznik svoj edinstven nabor rizičnih dejavnikov, ki pospešijo razvoj srčno-žilne bolezni.

 Najpogostejši dejavniki tveganja so:

• povišan krvni tlak (arterijska hipertenzija),
• kajenje,
• povečan nivo holesterola v krvi (hiperlipidemija, hiperholesterolemija),
• sladkorna bolezen,
• družinska nagnjenost k srčno-žilnim boleznim (moški < 55 let, ženske < 65 let),
• debelost.

Poleg najpogostejših dejavnikov tveganja na razvoj srčno-žilnih bolezni lahko vplivajo tudi:

• metabolni sindrom (kombinacija vsaj treh: maščevje v trebuhu, povečane maščobe, povišan krvni tlak, povečan nivo krvnega sladkorja, nizek HDL-holesterol),
• kronična ledvična bolezen,
• kronične avtoimunske bolezni (luskavica, revmatoidni artritis, lupus, HIV/AIDS),
• določene ginekološke bolezni (prezgodnja menopavza – pred 40. letom, preeklampsija med nosečnostjo),
• določeni biomarkerji v krvi (stalno povečane maščobe v krvi, povišan visokosenzitiven CRP, povišan Lp(a), apoB).

 Ob prebiranju teh seznamov se marsikdo prestraši, vendar je prav, da pogledamo na zadevo z drugega zornega kota. Ravno s poznavanjem individualnih rizičnih dejavnikov smo lahko pozorni na lastno počutje in pravočasno izvajamo korake, ki nas ohranjajo čim dlje zdrave.

Kako prepoznamo razvoj bolezni

Pri veliko ljudeh lahko srčno-žilna bolezen poteka tiho, brez vidnih težav. Povišan krvni tlak večinoma ne bo delal težav, dokler ni izrazito visok. Povišan holesterol v krvi bo sicer sčasoma privedel do zoženja žil, napredovanja ateroskleroze, vendar pacient ne bo imel težav, vse dokler ateroskleroza ne bo že močno napredovala. Prav zato, ker se zgodnja oblika srčno-žilnih bolezni dolgoročno klinično ne izrazi, jih je potrebno aktivno iskati.

Svetuje se občasna meritev krvnega tlaka v domačem okolju zjutraj, idealno je, ko je človek sproščen. Optimalen krvni tlak je pod 120/80 mmHg. O povišanem krvnem tlaku (arterijska hipertenzija) pa začnemo govoriti, ko je dolgoročno izmerjen tlak nad 140/90 mmHg. Zelo pomembno je, da se krvni tlak vzdržuje pod 140/90 mmHg, saj povišan krvni tlak dolgoročno kvari tako srčno-žilni sistem kot tudi druge organe. Težave se v kratkem času morda ne bodo izrazile, dolgoročno pa lahko vodijo do pomembnih okvar organov in privedejo do težav z delovanjem srca.

Zmote in napačna prepričanja o srčno-žilnih boleznih

»Imam samo malo povišan holesterol, dobro se počutim, saj mi vendarle ne bo delal težav.«

Povišan holesterol bo postopno čez leta in desetletja privedel do nastanka in poslabšanja ateroskleroze. Skrb za urejen holesterol je poceni investicija v prihodnost in zdravje v poznejših letih.

 »Izmeril sem si nekoliko povišan krvni tlak, vendar se počutim dobro, nimam težav.«

Kot pri povišanem holesterolu tudi povišan krvni tlak povzroča v daljšem časovnem obdobju poslabšanje srčnega delovanja, slabo deluje na žilno steno, poslabša prekrvavitev ledvic. Morda se dobro počutite sedaj, vendar je prav, da poskrbite, da se boste dobro počutili tudi čez nekaj desetletij.

 »Imam prekomerno telesno težo, vendar sem mlad, nimam povišanega krvnega tlaka, laboratorijske preiskave imam dobre.«

Debelost je dejavnik tveganja tako za razvoj sladkorne bolezni, povišanega krvnega tlaka kot tudi druge srčno-žilne bolezni. Dokler je oseba še mlada, te težave ne bodo izrazite, saj ima mlad človek v sebi še veliko rezervnih mehanizmov. Vendar pa se bodo težave in bolezni pojavile prej, kot bi se sicer, saj debelost dokazano vpliva na razvoj nekaterih kroničnih bolezni.

Kaj lahko storimo sami  

Pri preprečevanju nastanka srčno-žilne bolezni in pri zdravljenju so še vedno najpomembnejši tako imenovani nefarmakološki načini zdravljenja. Ti zajemajo vse ukrepe, ki jih človek lahko naredi sam, brez uporabe zdravil. 

Največ lahko naredimo s preventivo – s tem, da se redno in zdravo prehranjujemo, dovolj gibamo in skrbimo za primerno telesno težo. Pomemben je tudi kakovosten spanec.

Zelo pomembno je tudi, da k povišanemu krvnemu tlaku in povišanemu holesterolu pristopimo resno. Z zgodnjim zdravljenjem lahko podaljšamo čas do razvoja hujših oblik bolezni ter na ta način ohranjamo zdravje, vitalnost in vzdržujemo kakovosten slog življenja čim dlje. 

Avtor: Maks Pečar, dr. med., specializant družinske medicine, Aristotel