Uživajte probiotike za zdravo prebavo in zdravje

V našem črevesju se nahaja ogromno bakterij, ki vplivajo na prebavni sistem, pa tudi zdravje celega telesa. Nekatere bakterije na naše zdravje vplivajo negativno, medtem ko nam druge koristijo. Ključno vlogo pri zdravju črevesja in dobri mikrobioti ima prav prehrana, o kateri smo govorili že v prejšnjem članku. Vendar pa si lahko v nekaterih primerih oziroma ob nekaterih prebavnih težavah pomagamo tudi s probiotiki.

Kaj so probiotiki 

Probiotiki so mikroorganizmi, ki jih najdemo v nekaterih živilih in prehranskih dopolnilih. Naše zdravje lahko podprejo tako, da pomagajo pri rasti dobrih bakterij v našem črevesju. Najdemo jih v številnih oblikah – v živilih, kot so na primer probiotični jogurti, ali v obliki prehranskih dopolnil.  

Za večino zdravih ljudi vseh starosti so probiotiki varni za uživanje. Ljudje z različnimi bolezenskimi stanji pa naj se pred uživanjem posvetujejo z zdravnikom ali prehranskim svetovalcem.

Kako delujejo probiotiki

Mikrobiota v našem telesu se lahko »poruši« iz različnih razlogov, na primer staranje, jemanje antibiotikov, zastrupitev s hrano ali različne bolezni in težave, kot so sindrom razdražljivega črevesja, vnetje črevesja ali celo operacija na črevesju. 

Nekateri probiotiki delujejo tako, da pomagajo pri vzpostavitvi normalne, zdrave mikrobiote in na ta način pomagajo telesu delovati optimalno. Z zaužitjem prispejo v črevesje, kjer tekmujejo s potencialno škodljivimi bakterijami in jih prerastejo ter tako zmanjšajo količino slabih bakterij v našem črevesju. 

Prav tako probiotiki pomagajo imunskemu sistemu, da se lažje bori proti okužbam. Nekatere študije so pokazale, da lahko jemanje probiotikov zmanjša čas prehladov in izboljša odziv imunskega sistema po cepljenjih. Probiotiki pa lahko pomagajo tudi pri prebavi vlaknin in proizvodnji kislin, ki ohranjajo zdravo črevesno sluznico.

Ob katerih težavah lahko uporabimo probiotike 

Pred uporabo pozor! Antibiotiki so lahko zelo učinkoviti pri lajšanju bakterijskih okužb in lajšanju prebavnih težav. Vendar lahko zaradi spremembe v črevesni mikrobioti v nekaterih primerih tudi povzročijo diarejo. 

Sicer pa je zgodba pogosto ravno obratna in po probiotikih posegamo, ko so prebavne težave že prisotne. Nekatere raziskave kažejo, da lahko probiotiki omilijo nekatere vrste diarej. Še posebej tiste, ki so posledica jemanja antibiotikov ali potovalne zastrupitve.

Preventiva pred bakterijo Clostridium difficile 

Nekateri ljudje, še posebej tisti, ki jemljejo antibiotike, so bolj dovzetni za bakterijo Clostridium difficile. Ta bakterija lahko povzroča močno in neprijetno drisko. Clostridium difficile lahko sicer zdravimo z antibiotiki, ki jih predpiše zdravnik. Vendar se bo pri štirih od desetih ljudi tovrstna bakterija ponovno pojavila tudi po koncu zdravljenja z antibiotiki. 

Probiotični napitki ali dopolnila, ki vsebujejo probiotični bakteriji Lactobacillus casei in Lactobacillus bulgaricus, lahko pripomorejo k preventivi, da do okužbe s to škodljivo bakterijo sploh ne pride. Za ohranjanje zdrave mikrobiote pa ju je koristno vključiti tudi med zdravljenjem z antibiotiki.

Potovalna driska  

Potovalna driska se lahko včasih pojavi zaradi okužbe s hrano in slabše higiene živil. Potovalno drisko zaznamo z izločanjem mehkega ali »vodenega« blata trikrat ali večkrat dnevno. Navadno traja od tri do pet dni. Pri potovanju v kraje, ki so znani po nekoliko slabši higieni in večji možnosti potovalne driske, si lahko že preventivno pomagamo z jemanjem probiotikov, ki vsebujejo probiotično kulturo Saccharomyces boulardii ali pa mešanico probiotikov Lactobacillus acidophilus in Bifidobacterium bifidum. Priporočljivo je jemanje probiotikov med celotnim potovanjem v tako imenovane kritične države.

Zaprtost

Zaprtost je največkrat posledica premajhnega vnosa vlaknin, dehidracije in premalo gibanja. V primerih, ko redno skrbimo za zadosten vnos vlaknin, tekočine in gibanja, vendar je zaprtost še prisotna, pa si lahko pomagamo s probiotiki. 

Nekatere študije so pokazale, da lahko probiotična kultura Bifidobacterium lactis pomaga omiliti težave z zaprtostjo. Navadno jih je treba jemati vsaj štiri tedne v priporočeni količini proizvajalca. Če se v tem času simptomi ne umirijo, je priporočljivo poiskati razlog za težavo drugje.

Sindrom razdražljivega črevesja (SRČ)

Sindrom razdražljivega črevesja je pogosta prebavna težava. Simptomi navadno vključujejo hujšo drisko, zaprtost, napenjanje ali pa celo kombinacijo vseh simptomov skupaj. Čeprav so razlogi za sindrom razdražljivega črevesja lahko mnogi (na primer intolerance, alergije, stres), študije kažejo, da si lahko v nekaterih primerih pomagamo tudi s probiotiki. Te je treba jemati določeno časovno obdobje – približno štiri tedne oziroma po navodilih proizvajalca. Če v tem času ni zaznati izboljšav, je smiselno zamenjati proizvajalca ali pa razlog za SRČ poiskati drugje. Za nasvet, kateri probiotik uporabiti v primeru SRČ, pa se je pametno obrniti na osebnega zdravnika ali prehranskega svetovalca.

Kaj pa probiotiki za zdrave posameznike 

Zdravi posamezniki z uživanjem probiotičnih kultur v obliki prehranskih dopolnil najverjetneje ne bomo bistveno pridobili na zdravju. Če nimate prej omenjenih težav, lahko veliko storite za izboljšanje mikrobiote že z uživanjem živil, ki vsebujejo probiotične kulture in jih uživamo v sklopu pestre, uravnotežene prehrane. Zdravju koristne mikroorganizme najdemo na primer v probiotičnih mlečnih izdelkih, kot sta jogurt in kefir. 

Če kupujemo fermentirane mlečne izdelke, bodimo pozorni, da na embalaži tovrstnih živil piše, da izdelek vsebuje »žive probiotične kulture«. Koristne bakterije pa lahko vsebuje tudi fermentirana zelenjava, na primer kislo zelje, repa in kimči, ki so pripravljeni z naravnimi in tradicionalnimi postopki fermentacije. Probiotike lahko vsebujejo tudi napitki, kot sta vodni kefir ali kombuča.

Kako prepoznati kakovosten probiotik? 

Probiotiki v obliki prehranskih dopolnil so večinoma varni. Na trgu jih je ogromno. Vendar pa ni nujno, da bodo vsi delovali. Obstaja namreč velika verjetnost, da probiotične bakterije ubije želodčna kislina. Tako probiotik sploh ne pride v črevesje. 

Prav tako mora probiotik vsebovati tudi dovolj veliko število bakterij in primerne probiotične kulture za težavo, s katero se spoprijemamo. Najbolj zanesljivo je posegati po probiotikih, katerih učinkovitost je potrjena s klinično študijo. Kateri probiotiki imajo klinično študijo in so učinkoviti, pa se je najbolje pozanimati pri svojem zdravniku, farmacevtu ali nutricionistu.

Ajda Strnad, MSc, nutricionistka, Nutrimentum