Težave s prebavo vplivajo na zdravje celega telesa

Težave s prebavili vsaj enkrat v življenju izkusi čisto vsak, večinoma gre za kratkotrajne motnje, ki nimajo dolgoročnih posledic za naše zdravje. Težava nastane, ko se prebavne težave ponavljajo in začno vplivati na naše dobro počutje in vsakodnevno delovanje.

Prebavni trakt opravlja pomembno funkcijo 

Malo znano dejstvo je, da je 70 % našega imunskega sistema pravzaprav lociranega v prebavnem traktu, zato je za zagotavljanje normalnega delovanja telesa redno uživanje zdrave prehrane zelo pomembno. 

Prebavni trakt se razteza od ust do danke, zajema še jetra, žolčni sistem in trebušno slinavko ter je zelo kompleksen sistem. Osnovne funkcije, ki jih opravlja, so razgradnja hrane do hranil, ki jih telo potrebuje za svoje delovanje, absorpcija teh istih snovi iz črevesja v telo in ne nazadnje tudi izločanje »smeti«. Če za to zapleteno tovarno ne skrbimo primerno, je razumljivo, da se lahko pojavi cela vrsta težav, ki niso vezane le strogo na prebavila. Zaradi pogostih obiskov WC-ja se lahko začne izogibanje družabnim srečanjem, ponavljajoče bolečine hromijo delovno ustvarjalnost in učinkovitost ter pojavljati se začne cela vrsta novih težav. Nekatere bolezni so zgolj neprijetnosti, druge so življenjsko ogrožajoče, vsem pa je skupno to, da se nezdravljene lahko sčasoma poslabšajo. 

Obolenja prebavil 

V naših ambulantah so napihovanje, vetrovi, zaprtje, driska in zgaga nekateri izmed najpogostejših simptomov težav s prebavili. Stres, ki je stalnica v sodobnem svetu, je dodatni dejavnik tveganja za obolenja prebavil. 

Poznamo strukturna obolenja prebavil, pri katerih so prebavila »poškodovana« (poškodbe sluznice, zožitve, rak ...), ter funkcionalna, pri katerih so prebavila sicer zdrava, vendar je motena regulacija v osi črevesje–možgani (funkcionalna dispepsija, sindrom razdražljivega črevesja ...). Predvsem pri slednjih je pogosto zelo izražen vpliv na cikel spanja in lahko povzroča kronično nespečnost in kronično utrujenost. V prebavilih se namreč proizvaja hormon serotonin, ki regulira cikel spanja in budnosti.

Vnetje v črevesju

Vnetje v črevesju lahko pripelje do izgube pomembnih beljakovin, kar povzroča otekanje, prav tako pa ob tem lahko izgubimo še številne druge pomembne snovi. Ker se pri vnetju hranila ne absorbirajo normalno, to pripelje do podhranjenosti, zaradi pomanjkanja pomembnih vitaminov in mineralov lahko tudi do slabokrvnosti in osteoporoze, zaradi poškodb sluznice pa prihaja do krvavitev, kar tudi lahko povzroča slabokrvnost. Posledično pride do povečane utrujenosti, zmanjšane zmogljivosti in seveda s tem povezane zmanjšane kakovosti življenja.  

Vnetje v črevesju se lahko pokaže tudi z imunsko pogojenimi spremembami na koži – različnimi izpuščaji, draženjem kože, lahko tudi z bolečimi razjedami. Avtoimunsko vnetje črevesja (ko imunske celice napadejo lastno telo) pa pogosto poteka skupaj z drugimi avtoimunskimi boleznimi, ki lahko prizadenejo vid, ščitnico in jetra, lahko je pridružena sladkorna bolezen. V ta spekter bolezni spadata med drugim kronična vnetna črevesna bolezen in celiakija.

Spremenjena črevesna bakterijska flora

Vse več je dokazov, da je za mnoge bolezni prebavil vsaj delno odgovorna črevesna bakterijska flora, ki je spremenjena zaradi izpostavljenosti toksinom iz okolja (onesnaženost okolja, škropiva, smog ...), velike porabe antibiotikov in drugih zdravil ter nekaterih aditivov in konzervansov v prehrani. Bolezni prebavil pa so povezane tudi s sodobnim načinom življenja – pomanjkanjem gibanja in nezdravo prehrano, ki vsebuje veliko sladkorjev. To pripelje do spremembe črevesne bakterijske flore, kar pripomore k nepravilni absorpciji hranil in maščob.

Debelost

Debelost in s tem povezan metabolni sindrom vodi do okvare številnih pomembnih organov v telesu: srčno-žilnih bolezni, okvare jeter zaradi odlaganja maščob – tudi do razvoja ciroze (brazgotinjenja) jeter, razvoja sladkorne bolezni in s tem povezanih okvar živcev (ki vodijo v oteženo gibanje, motnje zaznavanja temperature, bolečine in posledično poškodbe) in poškodb kostno-mišičnega sistema zaradi prevelike telesne teže. Zato se povečuje umrljivost, bolniki pogosto postanejo slabo mobilni, kakovost njihovega življenja pa se še dodatno zmanjšuje zaradi pogostih obiskov zdravstvenih ustanov.

Prekomerno uživanje alkohola 

Težave se lahko pojavijo tudi ob prekomernem vnosu alkohola, ki pripelje do ciroze jeter. Ob tem pogosto pride do povišanega pritiska v žilah prebavil. Razvijejo se razširjene vene v požiralniku, ki nezdravljene vodijo v življenjsko ogrožajoče krvavitve, tekočina pa zastaja v telesu zaradi beljakovinske podhranjenosti. Velikokrat je pri teh bolnikih prisotna še z alkoholom povezana okvara srca. In ne nazadnje je v tej populaciji pomembno zvišano tudi tveganje za razvoj rakave bolezni jeter – kar osemkrat! 

Rakave bolezni prebavil so med pogostejšimi raki. Ker so kljub napredku v zdravljenju to še vedno bolezni z visoko smrtnostjo, je zelo pomembno, da jih poskušamo preprečevati. V Sloveniji imamo učinkovit presejalni program za zgodnje odkrivanje predrakavih in rakavih sprememb debelega črevesa in danke – Svit, za vse pa je najboljša preventiva zdrav življenjski slog in obisk zdravnika ob pojavu težav.

Vedno več bolnikov s prebavnimi težavami

Naj poudarim, da prej navedene bolezni lahko prizadenejo prav vse starostne skupine in da se število bolnikov s prebavnimi težavami povečuje. Ker bolniki pogosto odlašajo z obiskom zdravnika, lahko pride do psihične nadgradnje težav in dodatnih potreb po zdravstvenih storitvah, ki bi jih lahko ob pravočasnem ukrepanju preprečili.

Ker nam je kakovost življenja naših bolnikov zelo pomembna, stremimo k temu, da poskušamo z ukrepi, ki jih imamo na voljo – bodisi s svetovanjem o prilagoditvi prehrane, zdravili ali reševanjem zapletov – preprečiti dolgoročne posledice za zdravje bolnika. Seveda pri tem ne gre zanemariti dejstva, da smo za svoje zdravje v prvi vrsti odgovorni sami. Redna, pestra in uravnotežena prehrana, zmerno uživanje alkohola, primerna hidracija ter zadosti gibanja so zagotovo dobra popotnica za zdrav prebavni sistem.

Nataša Ocvirk, dr. med., spec. interne medicine