Težave, o katerih moški ne govorijo

Verjetnost, da moškim diagnosticirajo duševno motnjo, je veliko manjša kot pri ženskah. In tudi če je bila določena motnja zaznana, je veliko manjša verjetnost, da se bo moški odločil za nadaljnjo pomoč. Zgovoren je tudi podatek, da naredi samomor štirikrat več moških kot žensk.

Duševno zdravje (moških) je še vedno tabu

Zakaj moški ne poiščejo pomoči na področju duševnega zdravja oziroma jo poiščejo v veliko manjši meri kot ženske?

Veliko vlogo pri tem igrajo družbena »pravila«, neke norme, ki so bile postavljene in zaradi katerih imajo moški notranjo blokado do izpostavljanja ranljivosti. Strah in sram pred tem, da so ranljivi, da potrebujejo pomoč, je tako močan, da raje trpijo v sebi, kot da bi poiskali pomoč.

Moški ne jočejo

Še danes v naši družbi, ki se ima za visoko tehnološko in socialno razvito, velja nepisano pravilo, da morajo biti moški čustveno močni in ne smejo pokazati ranljivosti.

Čeprav je družba v zadnjih desetletjih precej napredovala, je tovrstno pravilo še vedno zakoreninjeno. To občutijo predvsem moški v današnjih srednjih letih in tisti, ki se bodisi bližajo upokojitvi bodisi so že upokojeni. To je generacija, ki je bila vzgajana s trdo roko in še vedno močno zakoreninjenim mišljenjem o čustvovanju ter ranljivosti moških.

Na tem mestu je potrebno omeniti, da se je pred leti začel trend vzgoje, ki je tovrstna prepričanja postavil čisto na glavo, kar pa je pripeljalo do pretirane ranljivosti oziroma bolje rečeno šibkosti nekaterih mladih moških. 

Kako vemo, da moški trpijo

Moški ne govorijo odprto o svojih čustvih, s katerimi se spopadajo. Tako svoje čustveno stanje oziroma občutke, kot so žalost, ničvrednost, brezup itd., izražajo predvsem v simptomih, kot so agresija in nasilje, visoko tvegane dejavnosti, zloraba substanc, fizične težave (glavoboli in bolečine v trebuhu), občutek nemira in težave pri koncentraciji, sprememba apetita in telesne teže, utrujenost ter obsesivno razmišljanje. Prav zato težave v duševnem zdravju moških pogosto ostanejo spregledane. 

Pet najpogostejših duševnih motenj pri moških

Depresija

Depresija predstavlja eno največjih težav pri duševnem zdravju moških. Večina moških čuti veliko večjo težo depresije, kot so pripravljeni priznati. Vseeno pa je ta duševna motnja pri moških zaradi netipičnih znakov manj pogosto prepoznana. S tem pa je povezana tudi večja stopnja samomorov pri moških. 

Anksioznost

Anksiozne motnje so najbolj pogoste duševne motnje pri moških. Obstaja pet tipov:

• panična motnja,
• obsesivno-kompulzivna motnja (OKM),
• generalizirana anksiozna motnja (GAM),
• socialna anksioznost,
• fobije.

Zloraba substanc

Zloraba »prepovedanih« substanc je bolj verjetna za moške kot ženske. Predvsem mlajši moški zlorabljajo droge, marihuano, halucinogene in zdravila proti bolečinam. Poleg tega so moški dvakrat bolj podvrženi zlorabi alkohola kot ženske. Hkrati pa je prekomerno uživanje alkohola in zloraba drugih drog v družbi skoraj sprejemljiva, v nekaterih primerih celo zaželena. 

Posttravmatska stresna motnja

Za posttravmatsko stresno motnjo v glavnem trpijo vojaški veterani, čeprav travma nikakor ni povezana le z vojno.

Vsak moški vsaj enkrat v življenju pride v stik z vsaj enim travmatičnim dogodkom. Ti dogodki so lahko razne nesreče, fizični napadi ali pričevanje nesreči oziroma smrti. Tovrstni dogodki imajo lahko dolgoročen vpliv na duševno zdravje moških, saj lahko simptome posttravmatske stresne motnje čutijo še leta po dogodku.             

Bipolarna motnja

Bipolarna motnja, bolj poznana tudi kot manična depresija, se kaže v ekstremnih nihanjih razpoloženja ter stopnji aktivnosti. Ta motnja je izmed vseh naštetih najmanj pogosta, kadar pa je diagnosticirana, je v hujši obliki.

Pretirana samozavest in nepremišljeno vedenje sta znaka manične faze bipolarnosti, medtem ko sta razdražljivost in socialni umik simptoma depresivne faze. Takšna vedenja so lahko prevečkrat razumljena kot običajna, predvsem pri mlajših moških.

Obstaja rešitev

Za strokovno pomoč v obliki psihoterapije ali medikamentozne terapije v okviru psihiatričnega pregleda se danes odloči že veliko moških. Takšna pomoč ni nič nenavadnega in s tem, ko se odločite zanjo, lahko spodbudite in opogumite za to tudi svoje prijatelje.  

Avtor: Evija Evelin Zavrl, magistrica psihosocialne pomoči