Tako lahko doma preverite, ali imate intoleranco na hrano

Vsi poznamo tisti občutek, ko se preveč najemo in nas boli trebuh. A kaj, če nam je po določeni hrani tako slabo, da nas sili na bruhanje ali dobimo drisko? Razlog za to ni vselej v preobilici zaužite hrane. Lahko gre za alergijo ali intoleranco. Pa lahko to preverimo sami doma?

Alergija ali intoleranca – velika razlika

Večinoma ljudje zgolj na podlagi počutja težko vemo, ali smo na določeno hrano oz. sestavino alergični ali intolerantni. Glavna razlika med njima je v odzivu telesa. »Pri alergiji gre za neposredno posledico imunskega odziva, medtem ko pri intoleranci govorimo o odsotnosti oz. zmanjšanju aktivnosti določenega presnovnega encima, farmakološkem odzivu na surovine v hrani ali prisotnosti bakterijskih toksinov, ki so za človeka nevarne,« začne doc. dr. Rado Janša, specialist interne medicine in gasteroenterologije iz Medicinskega centra Barsos.

Kdaj lahko posumimo na preobčutljivost

»Znaki obeh motenj, torej alergije in intolerance, so precej podobni, saj gre za ponavljanje nezaželenega odziva na hrano. Če smo preobčutljivi na laktozo, fruktozo ali saharozo, se nam določeni znaki pojavijo kmalu, lahko že od pol ure do nekaj ur po zaužitju. Od tega, koliko smo količinsko pojedli, pa so lahko odvisne tudi naše težave. So pa odzivi lahko zelo različni. Najpogosteje sicer govorimo o vetrovih in želodčnih krčih. Načeloma prehranska intoleranca nima dolgoročnih ali resnih zdravstvenih posledic, izjema je le avtoimunska bolezen celiakija,« razloži doc. dr. Rado Janša.

Katere so najpogostejše intolerance

»Na splošno ima največ ljudi težave z laktozno intoleranco, kar pomeni, da jim primanjkuje encima laktaze. Posledično ne morejo prebavljati laktoze, tj. mlečnega sladkorja in mlečnih izdelkov,« opisuje specialist in nadaljuje, »druga najpogostejša je fruktozna intoleranca, torej preobčutljivost na sadni sladkor, ki ga najdemo v mnogo živilih. Največ v sadju, zelenjavi in medu. Tu gre za pomankanje prebavnega encima. Omenjena težava se najpogosteje razvije pri ljudeh s sindromom razdražljivega črevesja.« Poznamo tudi saharozno intoleranco, kjer gre za težavo pri prebavljanju navadnega sladkorja. Tu nam primanjkuje encima saharaze, ki prebavlja saharozo, ki jo najdemo v pesi, sladkornem trsu in navadnem belem sladkorju. 

Pri nekaterih ljudeh se lahko razvije tudi intoleranca na prehranske dodatke oz. na sestavine, ki jih vsebujejo. V večini se pojavlja preobčutljivost na natrijev glutaminat, ki se hrani dodaja predvsem za spodbujanje okusa. Omeniti velja še intoleranco na sulfit, ki se pojavlja kot ojačevalec okusa in ohranjanje svežine hrane, ter tiramin, ki nastaja ob staranju živil. Obstajata tudi neodpornost na alkohol, ki je posledica genetske bolezni s pomanjkanjem encima za razgradnjo alkohola, in glutenska intoleranca, ki ni enako kot celiakija. »Celiakija je vseživljenjska bolezen, pri kateri morajo pacienti stalno in doživljenjsko upoštevati strogo dieto brez glutena. Če se je ne držijo, lahko to privede do resnih zdravstvenih težav. Pri glutenski intoleranci pa človeku v majhnih količinah gluten ne škodi,« še pove sogovornik.

Kako ugotovimo, da smo intolerantni

Če vas je le po enkratnem zaužitju bolel trebuh, to še ne pomeni, da ste intolerantni. Za sum na preobčutljivost je nujno daljše ponavljanje določenih neprijetnih reakcij po hrani. Ni pa nujno, da so odzivi vedno enaki. »Med simptome intolerance štejemo slabost, bolečine v želodcu, bruhanje, napenjanje, krče, vetrove, drisko, glavobol, zgago in celo migreno. Za natančno diagnosticiranje je najbolje obiskati specialista za alergijo ali gastroenterologa,« pove doc. dr. Janša, ki dodaja, da so včasih določene surovine v hrani tako skrite, da jih je skorajda nemogoče prepoznati. Posledično zato niti ne pomislimo, da bi nam lahko škodovale. 

Lahko težave rešimo sami doma?

»Dejstvo je, da imajo živila precej kompleksno sestavo. To posledično onemogoča prepoznavo intolerance in njeno ločevanje od alergij. Ob sumu na preobčutljivost se moramo načrtno lotiti spremljanja zaužitih živil in spremljati časovnico težav. Pri alergiji so težave namreč takojšnje, intoleranco pa lahko opazimo kasneje,« pove specialist iz Medicinskega centra Barsos, ki svetuje, da živilo, za katerega sumimo, da smo preobčutljivi, za nekaj časa izključimo iz prehrane. Priporočljiva je opustitev za vsaj 14 dni, kar imenujemo eliminacijska dieta. Po tem času lahko živilo ponovno začnemo uživati, a če težave vseeno ne izginejo, to lahko pomeni, da smo nanj intolerantni. »To je edini način, kako lahko doma sami preverimo, na katero živilo smo preobčutljivi. Če so težave tudi po izločitvi določene prehrane vseeno ostale, morda nismo izločili ustrezne surovine. V tem primeru priporočam, da poskusite enako dieto z drugo hrano oz. se odločite za obisk zdravnika,« še zaključi doc. dr. Rado Janša.

Doc. dr. Rado Janša, dr. med., specialist interne medicine in gastroenterologije, Medicinski center Barsos