Staranje možganov je mogoče upočasniti

Možgani so odgovorni za naše misli, spomine in čustva. Kaj lahko storimo, da jih zaščitimo pred stresom in staranjem? Kako jih obdržati v dobri kondiciji? Prim. mag. Bernard Meglič, dr. med., iz Medicinskega centra Barsos je podal nekaj praktičnih nasvetov, ki vam bodo pomagali ohraniti možgane mlade.

Staranje možganov vpliva na miselne sposobnosti in duševno zdravje 

Staranje je naraven proces, ki se mu ne moremo izogniti. Možgani skozi življenje doživijo več sprememb kot kateri koli drug organ. Najbolj intenzivno se razvijajo v prvih letih življenja, ko se tega ne zavedamo. V zgodnjih zrelih letih pa lahko že opazimo spremembe v obratno smer. Možgani se začnejo krčiti. Staranje možganov lahko vpliva na naše miselne sposobnosti in splošno duševno zdravje. Pogoste so denimo težave s spominom, upočasnjenost in zmanjšana koncentracija, zaradi česar trpi naše vsakodnevno delovanje.  

Dobra novica je, da ni vse odvisno od genov. Za upočasnitev staranja lahko sami storimo marsikaj. Strokovnjaki ocenjujejo, da bi lahko kar pri tretjini vseh primerov demence začetek bolezni odložili za več let.

Zdrav življenjski slog 

Za začetek se je treba odpovedati slabim razvadam, v prvi vrsti kajenju in prekomernemu uživanju alkohola. Tudi visok krvni tlak in holesterol dokazano slabo vplivata na delovanje možganov. Zato je ključno, da smo fizično aktivni. Zdrav življenjski slog je najbolj učinkovito orodje v boju proti staranju.

Poleg telesne tudi umska aktivnost 

Zdravniki priporočajo zmerno telesno vadbo v vseh življenjskih obdobjih. Starost torej ni ovira. Za vzdrževanje kondicije je primeren tudi daljši sprehod. Že pri plesu se poveča pretok krvi v možganih. V vadbo je dobro vključiti tudi jogo ali druge vaje za ravnotežje, saj spodbujajo povezljivost med možganskimi regijami. Pomembno je predvsem to, da smo vztrajni in konstantni. Redna telesna dejavnost ohranja funkcijske sposobnosti organov in nič drugače ni z možgani. Dobre navade se na dolgi rok obrestujejo.

Telesna aktivnost je osnova, toda ne smemo pozabiti niti na umsko aktivnost. Človek mora vse življenje ostati radoveden in se preizkušati v novih stvareh. Možgani, ki jih zalagamo z vedno novimi nalogami, bodo dlje časa ohranili mladostno kondicijo. Pomislite na to, kako zahtevno je učenje tujega jezika ali igranje na glasbeni inštrument. Usvajanje novih veščin blagodejno vpliva na naše umske sposobnosti. Toliko bolj, ko se staramo. Pomagajo tudi branje, risanje in igranje šaha. Lahko se preizkusimo v reševanju matematičnih enačb ali pisanju haikujev. Vse to so izzivi, ki krepijo možgane.

Osamljenost škodi

Na zdravje možganov vplivajo tudi medčloveški odnosi. Osamljenost je resen zdravstveni problem in raziskave kažejo, da pušča posledice tudi na možganih. Osamljeni starostniki se soočajo s precej večjim upadom umskih sposobnosti kot njihovi manj osamljeni vrstniki. Znanstveniki so prišli do podobnih zaključkov tudi pri opazovanju miši. 

Človek je družabno bitje, zato si je treba vzeti čas za druženje. Prijeten pogovor bo možganom dobro del. Obiščite svoje bližnje in prijatelje, vključite se v skupinske dejavnosti. Ko ne gre drugače, zadošča že virtualno druženje, telefonski klic ali elektronsko sporočilo.

Jejte raznoliko 

Možgani za delovanje potrebujejo primerno hrano. Svetovna zdravstvena organizacija priporoča mediteransko kuhinjo. Zelenjava na jedilniku naj bo sezonska in čim bolj raznolika. Podobno velja za sadje. Redno uživajmo morske ribe, ki so odličen vir beljakovin in omega 3 maščob. Izogibajmo se težki hrani in omejimo vnos sladkorja. Meso naj bo po možnosti pusto, kruh polnozrnat. Ne pozabimo na oreščke in živila, bogata z antioksidanti, kot je denimo grozdje.

Naučite se obvladovati stres 

Zelo pomemben dejavnik tveganja za nastanek kognitivnih težav je tudi stres. Gre za fiziološki odgovor na okoliščine, ki posameznika ogrozijo. Stresu se ni mogoče izogniti, lahko pa se ga naučimo obvladovati. Pogosto je mogoče odpraviti že sam vzrok stresa, se pravi pritisk. Nikoli nas ne bi smel preganjati čas, kar je pogosto zgolj stvar organizacije. Sodobni človek se mora poleg tega naučiti reči ne in si postaviti prioritete. 

Poznamo tudi tehnike sproščanja, denimo meditacijo in različne dihalne vaje. Odpravite se na izlet v naravo ali povabite prijatelja na kavo. Pri premagovanju stresa pomagajo vse aktivnosti, ki jih opravljamo z veseljem.

Prim. mag. Bernard Meglič, dr. med., iz Medicinskega centra Barsos