Spoznajte prednosti in pasti spoznavanja partnerjev po spletu

Iskanje ustreznega partnerja se je v zadnjem desetletju preselilo na medmrežje. Za marsikoga je to postal skoraj edini način, da si poišče partnerja, zgovorne pa so tudi številke, ki pravijo, da se v današnjem času na ta način oblikuje kar 40 % vseh zvez. Vas zanima, na kaj je treba biti pozoren pri spletnih zmenkarijah in kako se izogniti pastem, ki jih prinašajo? Potem berite naprej.

Spoznavanje potencialnih partnerjev po spletu je privlačno, saj z njim dobimo ogromen »bazen« ljudi, ki bi jih v resničnem življenju težko srečali. Dolg, zahteven delavnik in hiter življenjski tempo so ustvarili plodna tla za spletne zmenkarije, nedavno zaprtje, ki so ga spremljali občutki ujetosti, osamljenosti, tesnobe in dolgčasa, pa so v spletno spoznavanje partnerjev prepričali tudi samske, ki ga v preteklosti niso uporabljali. 

Sanjski princ ali grdi raček?

Virtualno spoznavanje partnerjev je v marsičem podobno klasičnemu, a ena ključnih značilnosti je, da ne moremo biti popolnoma prepričani, kdo je na drugi strani ekrana. V človeški naravi je, da želimo ustvariti karseda lepo podobo o sebi. Bolj vešči znajo svojo podobo izpopolniti do potankosti, ob srečanju v živo pa se lahko zgodi, da doživimo (neprijetno) presenečenje. 

Tudi sami se lahko ujamemo v past, da na spletu predstavimo idealizirano podobo sebe, ki pa se lahko sprevrže do te mere, da imamo na koncu težave pri vključevanju v realno življenje. Pride namreč do pojava, ko se ne sprejemamo takšnih, kot smo, ampak le takšne, kot se predstavljamo na spletu. V takšnih primerih se nam lahko zgodi, da se nam pojavijo celo težave s socialno fobijo. Za vse, ki partnerja iščejo po spletu, je zato priporočljivo, da so tudi na spletu to, kar so v realnosti. 

Način za povečanje samopodobe

Spletno spoznavanje partnerjev je lahko opogumljajoče za sramežljive ljudi. Na spletu si namreč upamo več, hkrati pa kotičke svoje duše lažje razkrivamo v svojem tempu. Zaradi odsotnosti telesnega stika lahko razvijemo celo boljšo komunikacijo in se naučimo ustreznega izražanja, zaradi česar lahko naša samopodoba zraste. 

Hitro je lahko prehitro 

V spletni odnos je, tako kot v vsak drug odnos, priporočljivo vstopati po korakih. To pomeni, da takoj ne razkrijemo vsega o sebi, pomembno pa je tudi, da smo pozorni na nenadno nepotrpežljivost in zahteve po hitrem osebnem stiku na drugi strani. Pomembno je, da poslušamo sebe in imamo nadzor nad tem, kako hitro odnos napreduje. 

Smo zaljubljeni v osebo ali v idejo o osebi

Spletno komuniciranje lahko preraste v odvisnost, bodisi od spleta bodisi od virtualnega odnosa. Virtualno spoznavanje naši domišljiji daje veliko več prostora, da ustvari idejo o idealnem partnerju, čeprav se oseba na drugi strani morda od te precej razlikuje. Na spletu lahko svoje reakcije namreč bolj načrtujemo, reagiramo bolj premišljeno, si čas za komunikacijo vzamemo le, ko se počutimo dobro, in prekrijemo nekatere svoje plati, ki jih ne želimo deliti. V realnem življenju je to veliko težje.  

Priporočljivo je, da se z osebo, ki smo jo spoznali po spletu, slej ko prej srečamo tudi v živo. Odnos se namreč ustvari v osebnem kontaktu, s fizičnim stikom, ta pa je pomemben tudi za ohranjanje odnosa. 

Skriti nameni

Poleg želje po ljubezni so vzgibi za spletno spoznavanje lahko tudi preračunljivi. Nemalokrat prihaja do zlorab osebnih podatkov za kasnejše izsiljevanje, do skritih namenov za zadovoljitev določenih spolnih potreb in celo iskanja brezplačne delovne sile. Tarča spletnih prevarantov so pogosto starejši, ki niso vešči spletnega spoznavanja. 

Nekaj pravil spletnega spoznavanja: 

• bodite pazljivi, koga potrjujete za spletnega »prijatelja«;
• v spletni odnos vstopajte po korakih;
• ne razkrijte vsega o sebi (zase zadržite informacije, kot so vaš finančni in materialni položaj, osebni podatki ljudi, ki sestavljajo vašo socialno mrežo, točno lokacijo bivanja, družinske skrivnosti);
• pogumno sprašujte in preverite, ali se izjave, ki jih je spletni sogovornik že povedal, ujemajo s tistim, kar nam o tem pripoveduje v sedanjem trenutku;
• bodite previdni, če opazite neskladnosti med izjavami, izmikanje, ko sogovorniku zastavite enako vprašanje, kot vam ga je on, spremenjeno vedenje, nenadno nepotrpežljivost, nenadne zahteve po hitrem osebnem stiku;
• če se odločite za osebno srečanje, naj to poteka podnevi, na javnem mestu;
• ob prvem srečanju v vašem domu je priročno, da je z vami vsaj krajši čas nekdo, ki mu zaupate (kakšen prijatelj ali družinski član).

Nekaj resničnih zgodb spletnega spoznavanja partnerjev 

Partner ali pomoč za hišna opravila?

Starejši gospod v sedemdesetih, vdovec, si je želel jesen življenja popestriti z novo partnerko. Opogumil se je in na medmrežju spoznal zanimivo vdovo, ki je sprva izdajala podobne interese. Na osebnem srečanju, ki je potekalo po nekajmesečnem dopisovanju, se je izkazalo, da gospa predvsem išče nekoga, ki bo zastonj uredil nekaj hišnih opravil. Virtualno partnerstvo je zlahka tudi iluzija, kar pa ni odvisno od medmrežja, temveč od osebnih interesov in značilnosti vpletenih.

Seveda je mnogo spletnih ljubezenskih zgodb tudi uspešnih. Ena takšnih je, ko sta se po spletu spoznala dva ovdovela partnerja, ki sta skupaj uspela vzpostaviti kakovosten in zaupanja vreden partnerski odnos.

»Najdražji tečaj angleščine« ali nigerijska ljubezenska spletna prevara

Ko je gospa v svojih šestdesetih po spletu spoznala šarmantnega Američana, vojaka na misiji v Iraku, se ji je zdelo, da je spoznala moškega, s katerim bo preživela zrela leta. »To je bil najdražji tečaj angleščine,« se je pošalila gospa, ki si je pri komunikaciji z gospodom sprva pomagala kar s slovarjem. Moški jo je bil pripravljen zaročiti v živo, na Bledu. Težave so se pojavile, ko je potarnal, da z Iraka ne more dostopati do denarja na svojem ameriškem računu in zato ne bo mogel priti v Slovenijo. Gospa se ne spomni, ali se ni kar sama ponudila in mu nakazala nekaj tisoč evrov – ko je to storila, se ji ni več javil. 

»Občutek zaželenosti in hrepenenja odtehtata izgubljeni denar,« nam je povedala. Tudi razočaranje in občutek izigranosti sta se že polegla po nekaj obiskih naše svetovalnice, ko je spoznala, zakaj je nasedla leporečenju in virtualnim nežnostim »ameriškega marinca na misiji«. Poskusila ga je poiskati po spletu ter zares našla osebo z njegovim imenom in priimkom – bil je enak kot na fotografiji in častnik v ameriški vojski. Po priporočilu nekega kriminalista se je obrnila na SI-CERT – Nacionalni odzivni center za obravnavo incidentov s področja varnosti elektronskih omrežij. Tam so ji povedali, da je bila Američanova identiteta zlorabljena. Da gre za tako imenovano nigerijsko ljubezensko spletno prevaro. Denarja ni nikoli dobila nazaj. 

Kje spoznamo partnerja, nima vpliva na kasnejši razvoj zveze

Želja biti ljubljen in pripadati drugemu človeškemu bitju je stara toliko kot človeštvo. Zanimivo je, da moški partnerico pogosteje iščejo po spletu, medtem ko ženske največ novih partnerjev še vedno spoznajo preko socialnih stikov. Ne glede na to, kje partnerja spoznamo, pa je nadaljnji razvoj zveze odvisen predvsem od obeh posameznikov, ki v zvezo vstopata.  

Hermina Nur, psihologinja, psihoterapevtka, spec. zdr. psih. in Anamarija Toth Kostevc, MBA univ. dipl. psih., spec. ZDT, Aristotel, zdravstveni center