Sladkor - grenka resnica 1. del

Kaj se dogaja s človeško prehrano v zadnjih desetletjih?

• V zadnjih 25 letih ženske pojedo 335 kcal dnevno več, moški pa 187, hkrati pa postajamo »sedeči narod«.
• V zadnjem četrt stoletja se je porodna teža povečala za 200g.
• Pandemija predebelih otrok je postal globalni problem: v zadnjih 10 letih je v Franciji odstotek predebelih otrok porastel iz 5 na 10 odstotkov, na Japonskem iz 6 na 12 odstotkov, v Južni Koreji iz 7 na 18 odstotkov, v Indiji iz 17 na 27 odstotkov.
• Danes povprečni Američan zaužije dnevno 185 g sladkorja, kar je 60 kg letno!
• Danes je predebelih 55 odstotkov Američanov, napoved za leto 2015 se vrti okoli 65 odstotkov predebelih.
• Napoved za svet za leto 2015 govori o kar 2,3 milijarde debelih ljudi in 400 milijonov predebelih!

Predebelost in kronična presnovna bolezen se pojavljajo v deželah, kjer poprej niso imeli tovrstnih težav. Dober primer je Malezija, kjer je včasih vladala podhranjenost, danes pa ima najvišjo pojavnost diabetesa tipa II na svetu.

Debelost pa ni težava sama zase, odpoved srca, kap, diabetes, rak, demenca, jetrna ciroza … vse to so spremljevalne bolezni predebelosti.

Našteli smo zgolj nekaj dejstev o pandemiji, ki ogroža človeštvo. Poglejmo, kaj v prehrani nas resnično ogroža.

Dr. Lustig v svoji knjigi pravi, da smo dolgo verjeli, da je kalorija enaka kaloriji in da, dokler pojemo manj kalorij, kot jih porabimo hujšamo, če pa jih pojemo preveč, se redimo. Nova dognanja pa kažejo v smer, da naše telo loči med kakovostnimi in manj kakovostnimi kalorijami iz živil. Ne gre enačiti 9 kalorij iz grama slabih maščob, ki jih najdemo v margarini , ki povzročajo zamaščenost jeter in 9 kalorij iz maščobe s protivnetnim učinkom, kot so na primer omega 3 maščobne kisline v sardelah.

Podobno velja tudi za ogljikove hidrate, ki vsebujejo 4,1kcal na en gram. Dr. Lustig se v svoji knjigi posveti predvsem škrobu in sladkorju. Prvi je sestavljen iz glukoze, ki jo zmore presnavljati v energijo vsaka telesna celica ter po okusu ni tako sladka. Drugi pa namizni sladkor in visoko-fruktozni koruzni sirup, katera oba vsebujeta molekule fruktoze,ki se presnavlja v jetrih, je najslajšega okusa in se v veliki meri pretvarja v maščobo.

Vzroki za debelost pa se ne skrivajo samo v tem, da pojemo preveč fruktoze, temveč tudi v tem, da jemo zelo neuravnoteženo. Poleg manjše hranljivosti živil se je v zadnjih letih zaradi smernic številnih ameriških združenj zmanjšal dnevni vnos maščob iz 40 na 30 %. Vnos beljakovin je ostal isti- 15 %. Na račun omejitve maščobe pa se je povečal vnos ogljikovih hidratov iz 40 na 50 %. Na žalost danes ne pojemo več polnozrnatih testenin ali krompirja, saj se je vnos škroba povečal minimalno iz 49 na 51 %.Močno pa se je povečal vnos fruktoze iz 8 na do 15 % . V zadnjih 30 letih se je naša poraba fruktoze skoraj podvojila. To seveda ne pomeni, da v zadnjih letih jemo več sadja kot pred leti. Težava ni v naravno prisotnem sladkorju v sadju in zelenjavi, saj naravna hrana v izvorni obliki vsebuje obilo vlaknin, ki upočasnijo prehod sladkorja v celice in manjšajo energijski izkoristek. Prav tako sadja, v izvorni obliki (ne v obliki smutijev, napitkov …) zelo težko pojemo toliko, da bi si z njim škodili, saj nam telo prej javi, da smo siti. Težava je v sokovih, osvežilnih pijačah in izdelkih, ki so oropani vlaknin in vsebujejo dodano prečiščeno fruktozo.

Zaskrbljujoč je prav nizek odstotek vlaknin, ki jih zaužijemo, ker imajo v telesu mnogo varovalnih nalog pri ohranjanju zdravja. Danes je priporočen dnevni vnos vlaknin 25 g (14 g na vsakih 1000 kcal).Vendar jih zaužijemo bolj blizu, 12 g. Paleobiologi pa poročajo o vnosu 100 g pri naših prednikih, kateri niso poznali industrijsko predelane hrane saj so jedli vso hrano v svoji izvorni, malo predelani obliki.

Kaj nam pove kemija o presnovi ogljikovih hidratov in kaj imata skupnega fruktoza in alkohol?

Glukoza, ki jo najdemo v škrobu se lahko presnavlja v vseh telesnih celicah. 20 odstotkov zaužitih kalorij iz glukoze se presnovi v jetrih, kjer iz nje nastaja glikogen – zaloga energije. Nekaj kalorij glukoze jetrni mitohondriji presnovijo v energijo, preostanek pa se shrani v triacilgliceride – maščobo. Glukoza se lahko veže s proteini- ti postanejo manj gibljivi in rezultat je staranje. Ob vezavi se sprostijo reaktivne kisikove zvrsti, ki prav tako povzročajo poškodbe tkiv. Prevelik vnos glukoze je škodljiv v smislu nabiranja drobovne tolšče in hitrejšega staranja, ne vodi pa nujno v bolezen.

Zakaj je po mnenju dr. Lustiga fruktoza za naše zdravje nevarna?

Problem fruktoze je najprej Maillardova reakcija porjavenja, ki jo fruktoza pospešuje sedem krat bolj kot glukoza. To povzroči hitrejše staranje celic, rakave spremembe in kognitivno pešanje. Za razliko od glukoze, ki se presnavlja v vseh telesnih celicah se fruktoza lahko presnavlja samo v jetrih.

Jetra tako potrebujejo več energije za presnovo ter porabljajo lastno energijo (ATP), pri čemer se sprošča sečna kislina. Fruktoza se ne pretvarja v glikogen in potuje direktno v mitohondrije, kjer nastane presežek acetil-CoA, ki zapusti mitohondrije in se presnovi v maščobo. Jetra postanejo odporna na inzulin, kar pomeni, povišane vrednosti sladkorja v krvi, kar vodi v diabetes. Trebušna slinavka ob tem sprošča dodaten inzulin, kar povzroči dodatno kopičenje najprej drobovne tolšče, ki povzroča nealkoholno presnovno bolezen oz. nealkoholno zamaščenje jeter. Podobno bolezensko stanje pogosto vidimo pri odvisnikih od alkohola, zdaj pa so zamaščena jetra pogost pojav že pri predebelih otrocih.

Kako alkohol vpliva na jetra?

Pri vnosu etanola se 10 % kalorij presnovi v želodcu in črevesju, 10 % pa v možganih in drugih organih, kar je razlog, da po popitem alkoholu čutimo, da smo pijani. Preostanek se presnovi v jetrih, kar je štirikrat več kot pri glukozi! V jetrih spodbudi nastanek reaktivnih kisikovih zvrsti, namesto da se skladišči v glikogen gre takoj v mitohondrije, kjer se presežek uskladišči v maščobo. To povzroči jetrno rezistenco na inzulin in vnetje, kar vodi v alkoholno jetrno bolezen.

Kot vidimo je kemična pot presnove fruktoze zelo podobna alkoholu in na žalost so podobne tudi posledice. Dr. Lustig meni, da je prag toksičnosti pri fruktozi enak kot pri alkoholu, 50g, kar so približno tri do pet kozarcev vina, ali slab liter pomarančnega soka.

Ob vsem tem pa fruktoza dopoveduje našim možganom, da potrebujemo še več, saj njen vnos ne sproži inzulinskega odziva (ker se presnavlja čez jetra), zato ni regulacije leptina, hormona, ki nam da občutek sitosti in jemo še kar naprej. Dolgotrajno uživanje fruktoze povzroča jetrno inzulinsko rezistenco in kronično hiperinzulinemijo. Tu ima vlogo še hormon grelin iz želodčnih celic, ki signalizira lakoto in aktivira nagrajevalni sistem. Zaužitje fruktoze grelina ne zniža, torej se kar čutimo lakoto in nadaljujemo s hranjenjem.

V obeh primerih pri etanolu in fruktozi je težava drobovna tolšča okoli jeter in drugih organov. Slednja povečuje možnost za razvoj številnih bolezni.

Avtorica: Mojca Cepuš