Ščitnica – vse o simptomih, razlogih za težave in zdravljenju

Ščitnica je majhna, kot metuljček oblikovana žleza, ki se nahaja na območju vratu. Prav vsak je že slišal za to žlezo, pa vendar o njej pogosto ne vemo dovolj informacij. Kakšna je sploh funkcija ščitnice? Zakaj pride do težav in kako prepoznati simptome? Kakšne hujše zdravstvene težave lahko nastanejo zaradi nediagnosticiranih težav s ščitnico? Kako potekata diagnoza in zdravljenje?

Gre za eno izmed najpomembnejših žlez z notranjim izločanjem oz. endokrinih žlez. Njena naloga je izločanje dveh hormonov, tiroksina (T4) in trijodtironina (T3). Ščitnica vpliva na skoraj vse procese v telesu, saj uravnava metabolizem in s tem vpliva na delovanje vseh pomembnih organov v našem telesu – med drugim srca in možganov. Prav tako pa vpliva tudi na kožo, kosti in mišice. 

Težave s ščitnico – zmanjšano in povečano delovanje

Težave s ščitnico so lahko posledica dveh povsem nasprotnih razlogov – zmanjšanega ali povečanega delovanja žleze.

• Hipotiroidizem je zmanjšano delovanje žleze ščitnice. Okrog 1–2 % ljudi na svetovni ravni se sooča z zmanjšanim delovanjem ščitnice. Najpogostejša oblika je Hashimotov sindrom (več o Hashimotovem sindromu v naslednjih odstavkih). 
• Hipertiroidizem je povečano delovanje žleze ščitnice. Najpogostejša oblika hipertiroidizma je Gravesova (oz. Basedowova) bolezen.

Kako opaziti znake nepravilnega delovanja ščitnice?

Bi lahko prepoznali težave s ščitnico? Tako hipotiroidizem kot hipertiroidizem lahko spremljajo številni simptomi, ki so povezani tako z duševnim kot tudi s fizičnim zdravjem. Značilni so tudi občutek strahu, povišan srčni utrip, težave s spanjem, depresija, povečana občutljivost na mraz, suhi lasje in koža ter bolečine v mišicah. Med glavne simptome spadajo:

• FIZIČNI SIMPTOMI: oslabljeno delovanje mišic in mišični krči, povišan krvni tlak, golša oz. povečana ščitnica, povišana telesna teža, zaprtje, občutek šibkosti, suha in robustna koža, zmanjšan tek, izguba las, zabuhlost v očeh in na obrazu, odebeljen jezik, neredne ali izjemno močne menstruacije, povišana raven holesterola v krvi.
• MENTALNO-KOGNITIVNI SIMPTOMI: težave s spanjem, anksioznost, depresija, nihanje razpoloženja, težave s koncentracijo, izguba kratkotrajnega spomina, pomanjkanje psihične energije za nove ideje.

Težave z duševnim zdravjem se največkrat pojavijo v primeru zmanjšanega delovanja ščitnice. Simptomi se lahko poslabšajo tudi v primeru nerednega jemanja zdravil, kar povzroča hormonsko neravnovesje. Nekatere študije kažejo, da lahko stresni življenjski dogodki pripomorejo k nastanku nepravilnega delovanja ščitnice oz. poslabšanju simptomov.

Hashimotov sindrom – simptomi, diagnoza in zdravljenje

Hashimotov sindrom je avtoimunska bolezen ščitnice in najpogostejši vzrok za hipotiroidizem. Najpogosteje se pojavlja pri ženskah med 30. in 50. letom in povzroča vnetje ščitnice. Kronično vnetje ščitnice vodi v dolgoročno zmanjšano delovanje, saj žleza ni več zmožna proizvajati ščitničnega hormona. Zaradi počasnega napredovanja bolezni lahko minejo meseci ali celo leta, preden posameznik opazi kakršnekoli simptome. Najprej se pojavijo utrujenost, šibkost in lenobnost, kar pa je lahko posledica tudi marsikatere druge bolezni ali zgolj stresa. Hashimotov sindrom je zato pogosto težko zaznati v začetnem obdobju. Med druge najznačilnejše simptome spadajo še suha koža, povečana telesna teža in depresija. Hashimotov sindrom diagnosticiramo s pomočjo krvnih testov, ki merijo delovanje žleze ščitnice. Čeprav sindrom ni ozdravljiv, lahko simptome uspešno lajšamo s pomočjo nadomestne hormonske terapije.

Kdaj obiskati zdravnika in kako poteka zdravljenje?

Simptomi zmanjšanega ali povečanega delovanja ščitnice so pogosto podobni simptomom drugih bolezni. Če so vaši simptomi že dlje časa trajajoči, vzroki zanje pa nepojasnjeni, je priporočljiv obisk zdravnika. Pomembno je, da osebnega zdravnika seznanite z vsemi informacijami o težavah, ki jih opažate. Poskusite čim bolj natančno in jasno opisati težave, ki jih opažate, priporočljivo pa je tudi, da le-te spremljate skozi čas. Če ima vaš osebni zdravnik na voljo več informacij o vaših zdravstvenih težavah, je več možnosti, da bo nepravilno delovanje ščitnice hitro odkrito, s tem pa se lahko hitro prične tudi vaše zdravljenje.

Težave s ščitnico lahko olajšamo na različne načine. Povečano delovanje ščitnice lahko zdravimo s pomočjo zdravil, z radioaktivnim jodom in v najhujših primerih tudi z operacijo. Največkrat se za zdravljenje uporabijo tionamidi, ki vplivajo na tvorbo ščitničnega hormona. Prvi znaki izboljšanja so vidni po enem ali dveh mesecih jemanja tionamidov. V večini primerov se predpisani odmerek tionamidov postopoma manjša, dokler zdravila niso več potrebna. V drugih primerih pa je treba zdravila jemati več let ali celo življenje. Druga oblika zdravljenja je zdravljenje z radioaktivnim jodom. Največkrat je potreben zgolj en odmerek, ki deloma uniči delovanje žleze ščitnice in s tem zmanjša količino hormonov, ki jih le-ta izloča. V primeru izjemno zatečene žleze ščitnice (t. i. golše), hudih težav z vidom, ki so posledica povečanega delovanja ščitnice, ali ko druga zdravila ne učinkujejo, pride na vrsto kirurški poseg, s katerim odstranijo del ščitnice ali celotno ščitnico.

Hipotiroidizem oz. zmanjšano delovanje ščitnice se zdravi na drugačen način. Zmanjšano delovanje ščitnice je neozdravljivo, zato je zdravila (levotiroksine) treba jemati vse življenje. Levotiroksini običajno nimajo nobenih stranskih učinkov, saj zgolj nadomestijo pogrešan hormon.

Zakaj je pomembno, da se težave s ščitnico odkrije in zdravi?

Neodkrit hipotiroidizem ali hipertiroidizem lahko povzroči hujše težave s srcem. Hipotiroidizem lahko zaradi povišane ravni holesterola v krvi povzroči aterosklerozo. Tudi neodkrit hipertiroidizem ni nedolžen – hitro delovanje srca lahko vodi v povečano možnost za nastanek srčnega infarkta kot tudi arterialne fibrilacije oz. motnje srčnega utripa. Simptomi manjših težav s ščitnico so pogosto podobni simpotom raka ščitnice, zato je obisk osebnega zdravnika izjemno pomemben. Rak ščitnice je izjemno redka bolezen, ki pa je v celoti ozdravljiva, če je odkrita pravočasno. Posamezniki, ki so prestali bolezen, lahko živijo dolgo in zdravo življenje.

Težave s ščitnico in prehrana

Treba se je zavedati, da zgolj pravilna hrana ne bo čudežno pregnala težav s ščitnico. Za pravilno delovanje ščitnice je največjega pomena vnos joda z jodirano soljo (odrasel posameznik naj bi dnevno zaužil 150 mikrogramov joda). Povezava med prehrano in težavami s ščitnico je v veliki meri neraziskana, zato je na voljo veliko nasprotujočih si informacij. Pomembno je predvsem, da redno jemljete predpisana zdravila in živite čim bolj zdravo. Izogibajte se močno predelani hrani in pasivnemu preživljanju prostega časa.

Pravilna kombinacija zdravega življenja in zdravil lahko bistveno zmanjša simptome ter pogosto pomaga uravnotežiti delovanje ščitnice. Čeprav se zaradi težav s ščitnico na dan prikradejo številne neprijetnosti, pa lahko zdravila v veliki meri odpravijo te težave in vam omogočijo dolgo ter aktivno življenje.