Psihološki problemi kronične bolečine (1. del)

Bolečina in ukvarjanje z bolečino je stara toliko, kot je staro človeštvo. Je spremljevalka številnih bolezni in poškodb. Bolečina je neprijetno senzorna in čustvena izkušnja, povezana z dejansko in potencialno poškodbo tkiva. Bolečina je univerzalna in kompleksna. Vsak človek pa bolečino doživlja in bolečino podcenjujejo obseg, v katerem bolečina vplivna na vsakdanje življenje. Ne moremo reči, da boli »le noga«, ne da bi imeli pred očmi trpljenje človeka, ne le »noge«, pa tudi daljnosežen vpliv take bolečine na bolnikovo življenje in na življenje njegove družine.

Kaj je kronična bolečina?

O kronični bolečini govorimo, kadar le ta traja dalj kot tri ali šest mesecev (1), oz. kadar traja dalj, kot bi po naravi bolezni in poškodbe pričakovali. Nekateri strokovnjaki zagovarjajo celo daljši čas – dvanajst mesecev. Pogosto kronično bolečino spremljajo čustvene in vedenjske motnje. O akutni bolečini govorimo, kadar traja do trideset dni in subakutni, ko bolečina traja od trideset dni do šest mesecev. (2)

Kronična bolečina posega v človekovo življenje, sili bolnika, da se prilagaja bolečini in živi na način, s katerim v največji meri blaži bolečine. Tako stvari, ki so bile včasih samoumevne, postanejo težke, ali pa se jim človek celo odpove. Tega se zave vsak, ki je kdaj koli vsaj nekaj ur ali dni doživljala bolečino. Za razumevanje daljnosežnosti in kompleksnosti kronične bolečine ter za njeno uspešno obravnavo so pomembni tako telesni, kot psihološki dejavniki. Večkrat »telesnih« dokazov za kronično bolečino ne najdemo, vendar to ne zadošča, da tako bolečino opredelimo kot psihogeno bolečino. Lahko pomeni le, da z uporabljenimi diagnostičnimi postopki ni bilo mogoče odkriti vzroka.

O psihogeni bolečini govorimo takrat, kadar ocenjujemo, da je bolečina izključno psihične narave. Velja pa pripomniti, da je psihogena bolečina ekstremno redka. Največkrat obstaja patofiziološka podlaga, vendar pa doživljanje bolečine in komorbidne težave presegajo samo “organsko” bazo. (Winterowd, Beck,Gruener, 2003).

Strokovnjaki, ki se ukvarjajo s terapijo bolečine ugotavljajo, da ima bolečina različne komponente:

• Fiziološka - »organska baza«.
• Senzorna - doživljanje bolečine, trpljenje.
• Čustvena komponenta - zaradi bolečine so bolniki nerazpoloženi, jezni, trpijo, so zaskrbljeni, strah jih je bolečine.
• Kognitivna komponenta – oseba posveča povečano pozornost bolečini, kar tudi intenzivira percepcijo bolečine; zaradi bolečine se tako težko koncentrira, težko je pozorna na svoje delo, spremljanje pouka, težko študira. Zato so motnje spomina dodaten spremljevalec kronične bolečine, saj neučinkovita pozornost v veliki meri prispeva k slabi spominski učinkovitosti. Porajajo se prepričanja in mnenje o bolečini, to so avtomatski miselni vzorci, ki bolnika motijo v urejanju njegovega življenja.
• Vedenjska komponenta – zmanjšana aktivnost zaradi izogibanja vsemu, kar povzroča bolečino, težnja k psihosocialnemu umiku, bolečinsko vedenje.

Za doživljanje bolečine v teku dneva niso enako dovzetni, prav tako niso ljudje enako dovzetni za doživljanje bolečine. Govorimo o visokem bolečinskem pragu; ljudje različno izražajo bolečino.

Se nadaljuje ...

Avtorica: Dr. Alenka Sever

Viri:

(1) Debono, DJ; Hoeksema, LJ; Hobbs, RD (August 2013). "Caring for Patients with Chronic Pain: Pearls and Pitfalls". Journal of the American Osteopathic Association 113 (8): 620–627
(2) Thienhaus, O.; Cole, B.E. (2002). "Classification of pain". In Weiner, R.S. Pain management: A practical guide for clinicians (6 ed.). American Academy of Pain Management
(3) Winterowd,C., Beck,T.A., Gruener,D (2003): Cognitive therapy with chronic pain patients, Springer Verlag
(4) Marks, D.F., Murray, M., Evans, B., Willig, C., Woodall, C. & Sykes, C. (2005). Health Psychology. Theory, Research & Practice (2nd Ed.). London: SAGE Publications.
(5) Brekke, K.A, Kverndokk,S., Nyborg,K. (2003) : An economic nmodel of moral motivation, www.researchgate.net/.../d912f506544ffc6da1.pd