Primeri jedilnikov za izboljšanje umskih sposobnosti

Poleg živil, ki dobro vplivajo na naše počutje in možgansko delovanje pa je pomembno, da upoštevamo nekatera osnovna pravila zdravega prehranjevanja:

Redni obroki

Uživanje več manjših obrokov skozi dan, zagotavlja našim možganom, stalen dotok energije. Pomembno je, da je vsaj majhen delež obroka iz ogljikovih hidratov, le ti v telesu razpadejo do glukoze, ki je glavni vir energije za naše možgane. Možgani lahko glukozo pridobijo tudi iz beljakovin ali maščob, a se pri tem porabi preveč energije, kar ima za posledico, večjo utrujenost celega telesa.

Dovolj vode

Voda je transportni sistem za hranila. Prav tako opravlja funkcijo topila. Vso hrano, ki jo zaužijemo, raztopi voda in nam tako omogoči boljši transport in absorpcijo. Spiti moramo od enega in pol do dva litra vode na dan.

Uživanje industrijsko nepredelane hrane

Nepredelana hrana, ki jo vzgojimo sami ali jo kupimo v trgovini, ne vsebuje nepotrebnih aditivov. Trenutno poznamo okoli 1700 različnih aditivov. Strah vzbujajoče dejstvo je, da vsebuje aditive kar sedemdeset odstotkov vse hrane, ki jo najdemo na policah supermarketov. Še bolj zanimivo ali žalostno, pa je dejstvo, da je okoli devetdeset odstotkov aditivov v živilih izključno zaradi kozmetičnega učinka, torej zaradi »lepše« barve, vojna in okusa. Bodite izjema in kupujte raje v obsegu tistih tridesetih odstotkov. Še vedno imate na voljo sadje, zelenjavo, mlečne izdelke, sire, jogurte, žita, stročnice …

Do 2 skodelici kave na dan

Raziskave kažejo, da okoli 200mg kofeina, kar je okoli dve skodelici kave, prispeva k manjši nagnjenosti k depresiji, malodušju, poškodbam pri delu, večji storilnosti in še bi lahko naštevali. Ti učinki se žal izničijo, če spijete več kot dve skodelici kave na dan.

Uživanje barvne hrane – zastave

Svojim možganom boste najlažje zagotovili vse potrebne minerali in vitamine, če boste jedli raznoliko in svežo zelenjavo in sadje. Lahko si pomagate z geografijo. Vsak dan si na krožniku sestavite drugo zastavo. npr. Italija - zeleno - solata, rdeče - paradižnikova mezga, belo - mozarela …

Osnovni gradniki naše hrane so gradniki naših možganov.

Naši možgani za dobro delovanje potrebujejo različne snovi. V telesu imamo 100 milijard nevronov, živčnih celic, ki so veliki od enega milimetra, pa tudi do enega metra.Za prenašanje informacij preko sinaps med nevroni, uporabljamo okoli 60 različnih nevrotransmitorjev.

Hrana, beljakovine, ki jih uživamo, vplivajo na njihovo tvorbo, narejeni so iz namreč aminokislin.

Šestdeset odstotkov možganov sestavlja maščoba, mielinska ovojnica, ki deluje kot nekakšen izolator, da živčni impulzi tečejo v določeno smer, vsebuje celo več, kar petinsedemdeset odstotkov maščobe. Za uživanje so pomembne predvsem omega 3 in omega 6 maščobne kisline, ker jih naše telo ne more proizvesti samo.

Ogljikovi hidrati so pomembni predvsem za to, ker našemu telesu zagotavljajo energijo. Presnovijo se do glukoze, oblike sladkorja, ki je gorivo za naše možgane. Nivo glukoze ne sme nihati, saj smo, če se to zgodi, utrujeni in brezvoljni. Najprimernejši za uživanje so torej ogljikovi hidrati, ki vsebujejo veliko vlaknin, kot na primer nerafinirana žita, stročnice in zelenjava.

Seveda ne smemo pozabiti na minerale in vitamine. Potrebujemo jih, med drugim tudi za to, da lahko iz aminokislin, ki smo jih zaužili, sestavimo nevrotransmitorje. Vitamini A, C, E opravljajo funkcijo antioksidantov, magnezij in mangan sta pomembna pri pretvorbi hranil v energijo, kalij in kalcij, pa sodelujeta pri prenosu živčnih impulzov.

Kakšne hrane bi se morali izogibati?

• Rafiniran sladkor se povezuje z nastankom sladkorne bolezni. Sladkorna bolezen in demenca sta močno povezani, po nekaterih raziskavah imate, če ste že zboleli za sladkorno boleznijo, 125-krat več možnosti, da zbolite tudi za demenco.
• Rafinirana sol, če je uživamo preveč, kar je v sodobnem svetu kar stalnica, povzroča dehidracijo, kar zmanjšuje storilnost naših možganov.
• Rafinirana moka ne vsebuje mineralov in vitaminov, ki jih najdemo v celem žitu, ter ima visok glikemični indeks in glikemično obremenitev.
• Homogeniziramo mleko naj bi po nekaterih teorijah bilo eden od razlogov za nastajanje žilnih oblog. Poškodovane žile slabše prenašajo nutriente in kisik do možganov, kar posledično vodi v manjšo storilnost in zmanjšanje kognitivne sposobnosti.
• Hidrogenizirana ali trans maščoba povzroča poškodbe vseh telesnih celic, tudi možganskih, prav tako jih povezujemo z nastankom alzhajmerjeve bolezni.
• Slabe razvade. Prekomerno uživanje kave, več kot 200mg na dan in alkohola ,več kot eno merico na dan, zmanjšuje absorpcijo vitaminov skupine B, ki so pomembni za dobro razpoloženje in osnovne funkcije možganov. Nikotin v telesu uničuje vitamine C in B.

Se nadaljuje ...

Avtorica: Mojca Cepuš