Prehranska dopolnila za hujšanje

Proizvajalci prehranskih dopolnil pa nam obljubljajo izgubo odvečne teže brez trpljenja. Pri večini izdelkov te trditve nimajo znanstvene podlage, ali pa je ta zelo šibka.

Glede na domnevni mehanizem delovanja lahko prehranska dopolnila razdelimo na štiri skupine:

• zmanjševanje lakote,

• zmanjševanje vstopa hranil iz črevesja v kri,

• povečevanje porabe energije,

• mobilizacija maščobnih zalog.

Lakoto lahko dokaj učinkovito nadzorujemo z uživanjem hrane bogate z vlakninami. Vlaknine, ki nabrekajo v vodi, napolnijo želodec ter upočasnijo in podaljšajo prehajanje hranil v kri. Na ta način nas obrok z relativno malo kalorijami, nasiti za relativno dolgo časa. Podoben učinek imajo tudi prehranska dopolnila, ki vsebujejo vlaknine.

Prehod hranil iz črevesja v kri lahko omejimo tako, da preprečimo delovanje prebavnih encimov, ki maščobe razgradijo do maščobnih kislin in škrob razgradijo do sladkorjev. Prehranska dopolnila s hitosanom zavirajo razgradnjo maščob, prehranska dopolnila z izvlečki fižola pa razgradnjo škroba. Učinki niso prav veliki in jih lahko povsem izničimo, če hkrati ne omejimo tudi količine zaužite hrane.

Prehranska dopolnila, ki naj bi povečala porabo energije, seveda ne povečajo naše zavzetosti za šport in torej ne povečajo količine dela, ki ga opravimo. Povečana poraba energije pri teh prehranskih dopolnilih se lahko pretvori le v toploto, kar pa je lahko nevarno. Pri večini prehranskih dopolnil je učinek na tvorbo toplote tako majhen, da tudi nevarnost zaradi pregretja telesa ni pomembna. Žal pa tudi učinek na telesno težo ni omembe vreden. Najpogostejše prehransko dopolnilo, ki naj bi delovalo po tem mehanizmu je kofein.

Glede prehranskih dopolnil, ki naj bi mobilizirala porabo energije iz maščobnega tkiva, je najmanj znanstvenih dokazov. Največkrat se v tem kontekstu omenja konjugirana linolna kislina.

Izvlečki zelenega čaja in zelene kave so zanimiva skupina, pri kateri na njihov učinek kaže nekaj obetavnih raziskav, mehanizem delovanja pa ni znan. Domnevno gre za skupni učinek rastlinskih fenolov in kofeina, ki naj bi vplivala na možganski center za lakoto.

Največja pa je skupina prehranskih dopolnil, pri katerih nimamo ne raziskav o učinkovitosti in ne resnih razlag mehanizma delovanja. Sem spadajo kapsule z vinskim kisom, maco, maltodekstrini …

Ponarejena prehranska dopolnila za hujšanje pa so lahko tudi nevarna. Inšpektorji so na evropskem trgu v zadnjih letih že večkrat našli izdelke, ki so vsebovali sibutramin. Sibutramin je snov, ki zavira možganski center za lakoto in se je nekdaj lahko pod strogim nadzorom uporabljala kot zdravilo. Od leta 2010 se zaradi prevelikih neželenih učinkov to zdravilo ne uporablja več, ilegalno pa se pojavlja v prehranskih dopolnilih, kjer jo ljudje zaužijejo brez potrebnega strokovnega nadzora.

Za hujšanje je torej najboljši recept močna volja, zmanjšan vnos hrane in povečana telesna aktivnost. Kvalitetna strokovno izbrana prehranska dopolnila so lahko v skrajnem primeru le dopolnilo k zgornjemu receptu.

Avtor: Prof. dr. Samo Kreft, mag. farm.