Do svojih zavarovanj dostopajte kjerkoli in kadarkoli. Obiščite portal Do svojih zavarovanj dostopajte na MOJ VARUH ZDRAVJA MOJ VARUH ZDRAVJA

Post – 2. del

Priprava na post

Najosnovnejša priprava na post je izobraževanje. Ko boste prebrali dovolj literature, se pogovorili z ljudmi, ki se redno postijo in ko boste začutili potrebo po postenju, se lahko posvetite fizični pripravi telesa na postenje. Pri prečiščevanju telesa obstajajo tri faze, priprava na post, post in uvajanje na trdo prehrano. Priprava na post lahko traja nekaj dni. Opustiti je potrebno vse nezdrave razvade. Prenehajte s pitjem kave, pravih čajev, z uživanjem predelane hitre hrane, opustite kajenje in druga poživila, kot tudi zdravila, ki vam jih ni predpisal zdravnik. Med postom se načeloma svetuje tudi prenehanje jemanja zdravil, vendar te odločitve ne smete sprejeti brez predhodnega posveta s svojih zdravnikom. Opustite tudi meso, naslednji dan vse izdelke živalskega porekla, vključno z jogurti, kefirji, skuto in siri. Uživajte torej polnovredno vegansko prehrano. Čez nekaj dni opustite tudi žita in uživajte samo zelenjavo in sadje ter zelenjavne juhe in solate. Prenehajte z uporabo soli in maščobe. Vsaj tri dni pred začetkom posta pa uživajte samo surovo zelenjavo in sadje. Jeste lahko sadne kupe, solate ali sestavljene jedi, le da niso industrijsko ali toplotno obdelane. Poleg priprave hrane je dobro, da se pričnete navajati na redno jutranjo razgibavanje. Med postom je redna telesna vadba namreč zelo priporočljiva. Ne pozabite tudi na spanje, vsako noč morate spati vsaj sedem ur. Najbolj krepčilen spanec je tisti, ki se prične najkasneje ob 22. uri in traja brez prekinitve celo noč. Ponoči se naše telo obnavlja in brez pravega počitke tudi napredka ni.

Telesna aktivnost

Če ste športnik, vam med postom ni potrebno prekiniti s telesno vadbo, intenzivnost pa prilagajajte svojemu počutju. Če se pred postom niste ukvarjali z redno telesno vadbo, lahko med postom hodite na daljše sprehode ali pa se lotite pilatesa ali joge. Na splošno velja, da se moramo izogibati težjim telesnim naporom a vseeno redno gibati.

1. dan posta

Vsak dan je dobro pričeti z daljšim sprehodom ali lahkih tekom, potem sledi klistiranje, tuširanje, ki ga zakličimo z izmenjavanjem tople in hladne vode, frotiranje, čiščenje jezika in umivanje zob. Tega postopka ne smemo izpustiti in ga moramo načrtovati za vsak dan. Čez dan moramo spiti vsaj tri litre razredčenih sadno-zelenjavnih sokov, čajev, zelenjavnih prevretkov. Zelo priporočljivo je vodenje dnevnika, kamor si zapisujete spremembe teže, počutja, krvnega tlaku, srčnega utripa ... Ne pozabite, da morate biti v postelji najkasneje do 22. ure. S postom nadaljujete dokler želite oziroma, dokler vam telo ne javi, da potrebujete hrano. Kako dolgo bo post trajal je dobro določiti prej, saj je tako veliko lažje vztrajati na zastavljeni poti. Če se postite prvič, lahko poskusite z nekaj dnevi, ni si potrebno takoj zastaviti cilj 10, 21 ali celo 40 dni.

Zaključek posta

Zaključek posta je najpomembnejši del posta in navodil se moramo natančno držati. Vsi poznamo zgodbe sestradanih vojakov, ko so se po letih vojskovanja vrnili domov, se najedli in od prevelike količine hrane nekateri tudi umrli. Odgovornost do sebe in svojega telesa je v tej točki posta najpomembnejša.

Težave in bolečine v trebuhu lahko povzroči napačna prehrana ali tudi prevelike količine kuhane naenkrat. Post je najbolj prekiniti zjutraj s kosom sadja. Le to naj bo surovo in če se da sezonsko in ekološko pridelano. Pojeste lahko jabolko, pomarančo, manjše grozdje … Za kosilo lahko pojeste majhno skodelico solate, sadje lahko v majhnih količinah jeste skozi cel dan, tudi za večerjo. Vmes še vedno pijte sveže stisnjene zelenjavno sadne sokove. Drugi dan lahko pojeste že nekaj suhega sadja, ki ste ga celo noč namakali v vodi, ter zopet sadje in majhne količine solate. Pomembno je, da uživate hrano v majhnih obrokih večkrat na dan. Smiselno je tudi to, da se počasi spet navajate na redne obroke torej na zajtrk, malico, kosilo, malico in večerjo.

Tretji dan, lahko zaužijete malo maščob in beljakovin v obliki semen. Za povečanje učinkov posta so si skoraj vsi avtorji enotni, da je dobro čim dlje jesti presno, torej surovo hrano. Na srečo je v zadnjih letih presna kulinarika pri nas v razcvetu in brez težav boste našli okusne, hranljive in zdrave recepte.

Jesti surovo hrano, ne pomeni, da ste obsojeni na jabolka in solato, ampak, lahko pripravite okusne surove testenine, sladice in slane prigrizke. Čim kasneje v svojo prehrano vpeljite kuhano hrano, meso in izdelke živalskega porekla. Konec posta je lahko tudi priložnost za spremembo morebitnih slabih prehranskih navad. Ko boste več dni na postu, bo imel brokoli ali ohrovt čisti drugačen okus, kot ste ga navajeni. Te spremembe lahko izkoristite in se odločite, da boste vsak dan pojedli vsaj dve porciji zelenjave, od katere bo vsaj ena surova, na primer solata, in ne boste več uživali izdelkov iz bele rafinirane moke in predelanih mesnih izdelkov. Če se odrečete samo naslednjim živilom, ste za svoje zdravje iz stališča zdrave prehrane naredili že zelo veliko. Katera živila so to:

  • Bela rafinirana živila iz moke
  • Bel rafiniran sladkor in izdelki, ki ga vsebujejo (sladkarije, kosmiči, sadni jogurti)
  • Bela rafinirana sol in izdelki, ki jo vsebujejo
  • Predelani mesni izdelki (potrudite se in jejte meso le izjemoma, 1 do 2-krat ne teden)
  • Homogenizirano mleko (trajno mleko)
  • Hidrogenizirana ali trans maščoba (sladkarije, krofi, rogljički, slani prigrizki, industrijsko predelani namazi, instant juhe, margarinski namazi …)

Ali je post primeren za vas?

Posti se lahko vsak, ki začuti to potrebo. Dolžina posta je odvisna od posameznika in potreb, v povprečju pa se večina ljudi posti od 10 do 21 dni. Leta niso ovira, post pa naj bo prostovoljen in željan. Če ste bolni, noseči ali mladoletni, se pred postenjem natančno posvetujte s terapevtom za post ali z zdravnikom, ki ima s postom izkušnje.

Viri:

  • Marjan Videnšek, Post za zdravje
  • Joel Furhman, Fasting and Eating for Health
  • Natalia Rose, The raw food detox diet
  • Dr. Norman Walker, Sveži zelenjavni in sadni sokovi

Avtorica: Mojca Cepuš

Nazaj na Nasveti