Otroke naučite pravilnega spopadanja s stresom

Tako kot pri drugih vidikih vzgoje tudi pri obvladovanju stresa velja, da se bo otrok največ naučil z vašim zgledom. Podobno kot se s stresom spopadate vi, se bo zelo verjetno tudi vaš otrok. Starši, učitelji in drugi pomembni odrasli namreč otroku predstavljamo model in zgled, kako naj se odzove, ko naleti na težave in ovire.

Pet nasvetov, s katerimi lahko pomagate otroku v stresu

Kaj pa lahko še naredimo poleg zgleda? S podporo in nasveti mu lahko pomagamo razvijati različne učinkovite strategije uspešnega reševanja problemov in obvladovanja stresorjev, ki so sestavni del življenja.

Sprejmite, da otroka ne morete popolnoma obvarovati pred stresom

Otroka ne moremo povsem obvarovati pred različnimi pritiski in zahtevami okolja, saj že odraščanje samo po sebi postavlja predenj različne razvojne naloge, ki terjajo neprestano prilagajanje in razvijanje zrelejših oblik doživljanja in vedenja. Za optimalen osebnostni razvoj otrok potrebuje določeno mero frustracij, ob katerih preizkuša svoje zmožnosti in gradi svojo samozavest in pozitivno samopodobo.

Pogovorite se z otrokom

Preko pogovora otroku pomagajte, da prepozna in ubesedi, kaj ga skrbi in kako se ob tem počuti. Skupaj z njim poiščite mogoče načine za obvladovanje stresnih okoliščin. Pri tem je pomembno, da zmoremo odrasli ostati mirni ob otrokovi zaskrbljenosti, saj se bo otrok le tako lahko oprl na nas in izrazil svojo stisko.

Ne podcenjujte otrokovih skrbi

Čeprav je lahko stiska, ki jo otrok doživlja ob nekem dogodku ali situaciji, v očeh odraslih pretirana, nepotrebna, je pomembno, da otroku prisluhnemo in ga vzamemo resno.

Otroke naučite sproščanja

Prav tako je pomembno, da se otroka nauči različnih oblik telesnega in duševnega sproščanja, ki mu pomagajo, da sproti odpravlja napetost. Že majhne otroke lahko naučimo, da prepoznavajo, kje v telesu je napetost, ki jo sproščajo s tehnikami dihanja, masažo in podobnimi tehnikami.

Ne pozabite na gibanje in igro

Zelo pomembna sta tudi zadostna telesna aktivnost in prosti čas, namenjen igri ali hobijem, ki niso storilnostno naravnani. Uravnotežen način življenja, kjer je prostor tako za delo kot za zabavo in prost čas, že v otroštvu predstavlja varovalni dejavnik, zato je prav, da si starši vzamemo čas za druženje z otroki in uživamo v igri z njimi, gremo na rekreacijo v naravo ali si skupaj pogledamo dober film. Kakovostno preživljanje skupnega časa v otroštvu je zagotovo dobra naložba za otrokovo prihodnost.

Kaj je še dobro vedeti o stresu

Tako kot odrasli tudi otroci doživljajo različne vrste duševnih in telesnih obremenitev, ki presegajo njihove zmožnosti za obvladovanje. Stresorji (dražljaji, ki porušijo notranje duševno ravnovesje), ki izhajajo iz fizičnega in socialnega okolja, lahko predstavljajo otroku grožnjo, na katero se odzove z negativnim stresom in z njim povezanimi negativnimi posledicami. Katere so tiste obremenitve, ki jih otrok doživlja kot stresor, je odvisno na eni strani od njegove starosti oz. razvojnega obdobja in osebnostnih značilnosti ter na drugi strani od ožjega in širšega socialnega okolja, ki lahko deluje kot blažilec ali pa celo poveča pritisk na otroka.

Ni vsak stres slab

Kadar otrok doživlja zahteve okolja, pa tudi svoje lastne zahteve, večje od svojih zmožnosti za obvladovanje, je stres zanj škodljiv in uničevalen (distres), lahko pa jih doživlja tudi kot izziv, ki ga s povečanim naporom zmore obvladati in ga celo spodbudi in motivira k dejanjem (eustres).

Kaj otrokom danes lahko povzroča stres

Za šolajočega se otroka in mladostnika je pogost dejavnik stresa šola in z njo povezane zahteve po šolski uspešnosti, ki prihajajo od staršev in učiteljev. Količina učne snovi, zasledovanje učnih ciljev, ki niso vedno povsem usklajeni z otrokovimi razvojnimi zmožnostmi, ocenjevane znanja, tekmovalna naravnanost in konflikti med vrstniki … vse to lahko na dnevni ravni predstavlja otroku obremenitve, ki jim pogosto ni kos. 

Občutljivi otroci in perfekcionisti so bolj izpostavljeni stresu

Še posebej so stresu izpostavljeni tisti otroci, ki so bolj občutljivi, manj prilagodljivi in nagnjeni k perfekcionizmu. Če se temu pridružijo še nerealna (previsoka) pričakovanja staršev, je začaran krog sklenjen. Otrok tako ostane sam s svojimi stiskami, ki jih začne kazati navzven z različnimi oblikami neprilagojenega vedenja ali skozi različne oblike telesne simptomatike.

Šola lahko povzroča ali blaži stres

Šolsko okolje pa po drugi strani lahko deluje tudi kot varovalni dejavnik, posebej za otroke, ki odraščajo v neurejenih družinskih razmerah in/ali nespodbudnem socialnem okolju. Izpostavljenost družinskemu nasilju, kaotični vzgojni stil, neustrezna komunikacija med družinskimi člani, pomanjkanje čustvene navezanosti in drugi elementi, ki kažejo na to, da družina ni funkcionalna, prav tako predstavljajo pomemben dejavnik stresa za otroka.

Barbara Čibej Žagar, Center za psihološke storitve in psihoterapijo