Otroci se hitreje prilagajajo spremembam
Zaradi različnih ukrepov, povezanih s covidom-19, so postali starši zelo zaskrbljeni, kako ti vplivajo na njihove otroke. Najprej je prah dvignil ukrep zaprtja šol in šolanja na daljavo, nato nošenje mask pri pouku in nenazadnje testiranje v šolah. Pa so vsi ti ukrepi za otroke res tako škodljivi ali celo travmatični, kot so prepričani nekateri starši? Preberite v naslednjih odstavkih.
Različni ukrepi so stresni tudi za otroke
V zadnjih dveh letih smo bili priča številnim dogodkom, ki jih nihče od nas ni mogel predvideti – od soočenja z neznanim virusom do razvoja različnih strategij za njegovo obvladovanje. Nepredvidljiv razvoj epidemije, zapiranje in odpiranje gospodarstva, omejitve zbiranja, karantene, obvezno nošenje mask, testiranje in cepljenje so v marsikom sprožili občutke strahu in tesnobe, pa tudi nezaupanja in odpora. Ljudje se na spremembe odzivamo različno, v skladu s svojimi prepričanji in zmožnostmi, ob tem pa pogosto pozabimo na svoj vpliv na druge, predvsem na svoje otroke. Novi koronavirus je lahko nevaren, posledice epidemije pa so daljnosežne. Otroci za okužbe sicer niso rizična skupina, kar pa ne pomeni, da epidemija nanje nima vpliva ali pa da zaradi nje ne doživljajo stresa.
Otroci se na spremembe odzivajo hitreje in lažje
Dana situacija nas postavlja pred izzive, s katerimi se prej nismo soočali. Družine zaradi zmanjšanega delovanja javnega življenja preživljajo več časa doma, zaradi dela od doma se je zabrisala meja med službo in zasebnim življenjem, zaradi karanten otroci ostajajo doma, v šolah pa morajo nositi maske in se samotestirati. Dobra novica ob vsem tem je, da se otroci spremembam prilagajajo hitreje in z manj težav kot odrasli, saj zaradi manjšega števila življenjskih izkušenj še nimajo izdelane sheme odzivov na različne situacije, hkrati pa se njihovi možgani še razvijajo in so se zmožni naučiti novih veščin oz. vedenj veliko hitreje.
Dejstvo pa je, da otroci razumejo in dojemajo veliko več, kot jim odrasli običajno priznavamo, zato se pogosto zgodi, da v negotovih časih pravzaprav zrcalijo naša lastna občutja in strahove. Pomembno je torej, da se zavedamo, da se v trenutkih negotovosti otroci zanašajo na nas, da jim pokažemo ustrezen odziv na dano situacijo. To je izredno pomembna in odgovorna naloga, saj lahko otroka opremimo s strategijami za uspešno spoprijemanje s stresom, lahko pa v njih nehote sprožimo še več občutkov strahu in anksioznosti.
Ostanite mirni, bodite iskreni, spodbujajte vprašanja, poslušajte in se odzivajte
Pogovori odraslih o novem koronavirusu, epidemiji in ukrepih za zajezitev epidemije lahko torej povečajo ali ublažijo občutke strahu in aksioznosti. Pomembno je, da se zavedamo, na kakšen način se o teh temah pogovarjamo. Tudi kadar se zdi, da otroci pogovoru ne sledijo. Neznano je pogosto bolj strašljivo od poznanega, zato je pomembno, da informacij pred otroki ne skrivamo in smo pri predstavljanju dejstev iskreni. Starosti primerna pojasnila lahko namreč pomembno zmanjšajo občutke strahu in negotovosti. Povsem ustrezno je, da starši otrokom priznajo tudi določeno stopnjo zaskrbljenosti, saj otroci s tem vidijo, da so negativna čustva ob trenutnem dogajanju povsem normalna, to pa odpre pot tudi nadaljnjim pogovorom in razkrivanju strahov. Tudi skupen dogovor o preventivnih ukrepih (npr. pranje rok, nošenje mask) lahko zmanjša občutke tesnobe, saj otrokom povrne občutek nadzora nad situacijo.
Premagovanje negativnih čustev skozi igro
Vaje iz čuječnosti pomembno pripomorejo k učinkovitemu spoprijemanju s stresom. Otroka naučijo, da so vsa čustva, ki jih čutijo, dobra, hkrati pa je od njih odvisno, koliko časa se bodo pri posameznem čustvu zadržali in kakšen pomen mu bodo pripisali. S tem pa se ponovno vrnemo k občutku nadzora nad situacijo, ki pa je za zmanjševanje napetosti zelo pomemben.
Epidemija koronavirusa in strah, ki jo spremlja, sta marsikoga ohromila in povzročila izgubo notranjega miru. Včasih je sprememb in zahtev zunanjega sveta preprosto preveč, zato je spodaj nekaj primerov vaj, ki jih lahko naredite skupaj z otrokom in tako skupaj ponovno najdete svoj mir.
Vaje iz čuječnosti za vas in vaše otroke
Vaja 1: prizemljitev
Poglejte okrog sebe. Najdite in poimenujte 5 stvari, ki jih lahko vidite, 4 stvari, ki se jih lahko dotaknete, 3 stvari, ki jih lahko slišite, 2 stvari, ki jih lahko vonjate, in 1 stvar, ki jo lahko okušate.
Vaja 2: ogenj v dlaneh
Nekajkrat na hitro podrgnite z dlanjo ob dlan, da postanejo tople. Sedaj svoje dlani položite na svoja lica in počasi dihajte. Svojo pozornost usmerite na toploto, ki z dlani prehaja v vaša lica. Kaj čutite v dlaneh? Kakšen je občutek na vaših licih?
Vaja 3: napihovanje balona
Predstavljajte si, da je v vašem trebuhu balon. Globoko vdihnite skozi nos in opazujte, kako se balon napihne. Nato počasi izdihnite skozi usta in opazujte, kako se balon izprazni. Večkrat ponovite.
Vaja 4: oblak misli
Globoko vdihnite skozi nos in počasi izdihnite skozi usta. Med vdihom si predstavljajte, kako se nad vašo glavo zbira oblak, v katerem so ujeti vsi vaši strahovi in skrbi. Med izdihom si predstavljajte, kako oblak pihate stran. Počasi se vse bolj oddaljuje in v nekem trenutku se povsem razblini.
Včasih je sprememb preveč tudi za otroke
Večina otrok se s spremembami (s pomočjo odraslih) uspešno sooča, nekateri otroci pa lahko kljub podpori doživljajo močna negativna čustva. Običajno so to otroci s predhodnimi mentalnimi težavami ali pa predhodnimi travmatičnimi izkušnjami (npr. izguba ljubljene osebe), težave pa se lahko kažejo v pomembnih spremembah v vedenju, izgubi apetita, nespečnosti ali v preveliki potrebi po spanju, slabši koncentraciji ipd. Takšni otroci potrebujejo dodatno pomoč ter obravnavo.
Anamarija Bogolin, mag. psihologije
Zavarujte se za težji potek okužbe s Covidom-19
Sklenite Zavarovanje COVID in si zagotovite izplačilo zavarovalnine v primeru težjega obolenja s Covidom-19 in možnost posveta z zdravnikom 24/7.