Odvisnost od hrane
Sanja Rozman, dr. med., spec., CSAT, CMAT, TAP, je ugledna mednarodna predavateljica o zasvojenostih. Zdravnica in psihoterapevtka pa je obenem tudi avtorica osmih knjig in vodi svoj zavod Sprememba v srcu že 30 let. Na novi televizijski platformi Neodvisen.TV redno sodeluje s svojimi strokovnimi prispevki s področja zasvojenosti. V eni izmed oddaj se je dotaknila večkrat prezrte tematike, zasvojenosti s hrano.
Hrana sproža občutke ugodja
Ob hranjenju čutimo ugodje, kar je lahko v določenih primerih osnova za nastanek zasvojenosti. Poznamo več oblik zasvojenosti, ki so lahko različne, vse pa izhajajo iz enakega bistva. Poznamo več vedenjskih oblik zasvojenosti s hrano, razlikujejo se po vedenju bolnikov, da nadzirajo vnos in izločanje kalorij.
Razumevanje prehranskih motenj: anoreksija nervoza, bulimija nervoza, prenajedanje in ortoreksija
Najbolj znana oblika zasvojenosti je anoreksija nervoza, ki nastane najpogosteje v najstništvu, ko se začno posamezniki zavedati svojega telesa. Tu ne gre zgolj za nadzor nad telesno težo, ampak v osnovi za sprožanje prijetnih občutkov ob zavedanju, da smo vitki in lepi. Prav ti občutki vodijo v zasvojenost. Dieta je sprva zavestna odločitev, o zasvojenosti pa začnemo govoriti, ko posamezniki dosežejo zastavljeni cilj in še vedno niso zadovoljni s svojo podobo. Druga oblika je bulimija nervoza, kjer gre za izločanje hrane z bruhanjem ali z zlorabo odvajal. Tretja oblika je prenajedanje brez bruhanja, kar vodi v preveliko telesno težo. Zadnja od štirih oblik pa je ortoreksija, kjer je posameznik obseden z zdravo prehrano oziroma pretirano telesno aktivnostjo, da bi pokuril kalorije.
Posledice zasvojenosti imajo lahko različne hude vplive na telo
Vsa našteta vedenja so pri vsakomer drugačna, lahko tudi prehajajo iz ene oblike v drugo. Ko telesu odrekamo nujno potrebne snovi ali pa ga preobremenimo s hrano, so posledice zasvojenosti previsoka ali prenizka telesna teža, ki povzroči težave z želodcem, motnje srčnega ritma, izguba menstruacije, kronična utrujenost in različne bolezni.
Vzroki za tovrstne vedenjske oblike zasvojenosti s hrano lahko tičijo marsikje
7 najpogostejših vprašanj/dejstev
1. KDAJ GRE ZA ODVISNOST OD HRANE?
Vsi smo na nek način »odvisni od hrane«, saj je prehranjevanje nujen življenjski proces, ki je pomemben za preživetje. Zasvojeni pa za razliko od vseh, ki jim hrana pomeni samo vir energije, jedo, da bi dosegli občutek otopelosti in utišali notranje občutke. Do tega pride postopoma, ko jim dieta uspe, kmalu popustijo, se začno prenajedati, in nato počasi postanejo zasvojeni. Kriterij pri zasvojenosti je nezmožnost prenehanja zaradi strahu pred veliko abstinenčno reakcijo oziroma krizo, četudi vemo, da nam nekaj škodi.
2. MOTNJA HRANJENJA ALI ZASVOJENOST S HRANO
Zasvojenost s hrano je načeloma enaka motnji hranjenja. Pod sinonimom motnja hranjenja prepoznavamo predvsem značilnosti posameznikovega prehranjevanja in ne dejanskega vzroka za to dogajanje oziroma izbiro tovrstnega vedenja.
3. RAZLIČNE OBLIKE VEDENJA SO LAHKO ISTA BOLEZEN
Vedenje je površinsko in pomembno se je osredotočiti na posameznikova čutenja in občutke. Zasvojenim je skupno to, da prezirajo svoje telo, imajo občutek, da ga morajo v nekaj siliti, imajo težave v odnosih do sebe in drugih, velikokrat pa se tudi sramujejo tega, kar so, in jedo naskrivaj.
4. JE ZA ANOREKSIJO KRIVA MODNA INDUSTRIJA?
Tudi modna industrija nosi svoj del krivde, saj postavlja lepotne ideale. Če nas lepotni ideali nagovorijo k motnjam hranjenja, moramo vzroke iskati nekoliko globlje. Da je vzrok globlji, vidimo predvsem pri posamezniku, ki trpi za anoreksijo, ki čuti potrebo po nadaljevanju, tudi ko doseže ciljno težo.
5. ABSTINENCA OD HRANE?
Pri kemičnih zasvojenostih, odvisnosti od hrane so pravzaprav na nek način delno tudi kemične zasvojenosti, moramo paziti, da se ne spravimo v obsedeno stanje, ki nato povzroči avtodestruktivno vedenje – pretirano stradanje ali prenajedanje. Poskušamo jesti redno in skušamo brez ekstremov umiriti telo ter hkrati poskrbeti za psihično zdravje.
6. DIETA IN ABSTINENCA
Abstinenca pomeni, da so naši možgani brez omame niso opiti. Pri dieti moramo vzpostaviti ravnovesje, da ne pride do ekstremov.
7. KAKO JE MOGOČE, DA SE OSEBE Z ANOREKSIJO BOJIJO HRANE OZ. SE BOJIJO JESTI?
Zato, ker se bojijo, da ne bodo zmogle prenehati in bodo čustveno in glede prehranjevanja brez kontrole.
Zasvojenost s hrano je resna bolezen, zato jo je treba jemati resno. Dobro se je zavedati, kako jo preprečiti. Nagrajevanje s hrano je problematično, saj hrana ni nagrada, temveč sredstvo za preživetje, zato je ključno že v zgodnjih letih vzpostaviti varen odnos s hrano.
Novo ustanovljeno televizijsko platformo je zagnala ekipa ustvarjalcev vseslovenskega družbeno odgovornega programa Neodvisen.si, katerega ponosen nacionalni podpornik je Varuh zdravja, Vzajemna.
