Nutricionistka svetuje, kaj jesti za zdrave in močne zobe

Naša usta so polna bakterij, ki so ob normalnih koncentracijah večinoma neškodljive. Prav tako se zdravo telo samo obvaruje pred škodljivimi bakterijami, ki včasih zaidejo v ustno votlino. Predpogoj za to sta dober imunski sistem in dobra ustna higiena. Ali ste vedeli, da na kakovost zob vpliva tudi prehrana? 

(Slaba) ustna higiena vpliva na zdravje celega telesa

Ustna votlina ima z vidika prehranjevanja izjemno pomembno vlogo. Je namreč začetek prebavnega sistema. Poleg ustrezne ustne higiene pa je izjemnega pomena tudi kakovost samih zob.

Naloga zob je drobljenje delcev hrane na manjše delce z namenom lažje prebave kasneje v drugih delih prebavnega procesa. Zobje so po strukturi zelo podobni kostem, zaradi česar veljajo tako pri kosteh kot tudi pri zobeh podobne zahteve pri prehranjevanju in vnosu hranil. Slaba kakovost zob, še posebej pri starejših ljudeh, lahko poleg neprijetnosti in bolečin povzroči tudi zmanjšan energijski vnos, v hujših primerih celo podhranjenost. Podhranjenost in nezadosten vnos hranil, ki so ključna tudi za kakovost zob, pa lahko ponovno poslabšajo kakovost samih zob.

Kako hrana škodi našim zobem

Karies

Dobro znano je, da sladkor škodi zobem in povzroča karies. Za slednjega so še posebej dovzetni otroci, saj se pri njih zobna sklenina še krepi.

Zobni karies nastane, ko se na površini zoba tvori obloga, ki pretvori proste sladkorje v kisline. Če se to dogaja pogosto in sladkorne obloge dlje časa ostajajo na sklenini zoba, kislina čez čas poškoduje zobe. Nadaljnji visok vnos sladkorja, nezadostna izpostavljenost fluoridu in pomanjkanje odstranjevanja zobnih oblog s ščetkanjem pa lahko povzročijo karies, bolečine, včasih tudi izgubo zob.

Kislina

Na zobe lahko negativno vpliva tudi večkratna izpostavljenost kislinam. Zobe lahko poškoduje dolgotrajno uživanje zelo kisle hrane v večjih količinah. Še bolj škodljiva pa je želodčna kislina, ki pride v stik z zobmi ob ponavljajočih se težavah z refluksom in bruhanjem.

Pri normalnem načinu prehranjevanja, brez ekstremov, hrana sama po sebi ne bo škodila zobem. Po zaužitju kisle hrane ali na primer sadnih smutijev pa ne bo nič narobe, če preventivno zob ne ščetkamo takoj po zaužitju. 

Kaj jesti za zdrave in močne zobe   

Dobra kakovost zobovja zagotavlja zobem nemoteno opravljanje svoje naloge.

Ključen proces za ustrezno trdoto in tudi fleksibilnost skeleta in zob imenujemo biomineralizacija. To je proces, pri katerem organizem izdeluje mineralizirana tkiva. V procesu biomineralizacije sodelujejo številni minerali, hormoni in encimi. Da bi zadostili vsem potrebam po hranilih in s tem poskrbeli tudi za kakovost zob, se moramo prehranjevati raznoliko in uravnoteženo. Za močne zobe so ključna naslednja mikrohranila: fluorid, kalcij, fosfor in vitamin D.

Fluorid

Fluorid je eden pomembnejših mineralov, ki prispeva k mineralizaciji zob. Njegovo pomanjkanje je neposredno povezano s slabo ustno higieno in zobno gnilobo. Poleg tega, da sodeluje kot gradnik zob, deluje tudi antibakterijsko. To pomeni, da zavira rast bakterij in pripomore k higieni ustne votline.

Še posebej pomembno je, da za zadosten vnos fluorida poskrbimo v otroštvu in zgodnjih najstniških letih, ko pride do največje rasti in dozorevanja zob. Kasneje v odrasli dobi pa je fluorid pomemben za vzdrževanje zdravja zob.

Dober vir fluorida so na primer konzervirane ribe, konzervirano sadje, školjke in pravi čaj. Pomemben vir pa so tudi zobne kreme s fluoridom. Seveda zobne kreme ni potrebno zaužiti, pač pa se fluorid absorbira že pri samem stiku s sklenino.  

Kalcij

Kalcij je najpogostejši mineral v telesu. Največ ga je prav v zobeh in okostju.  

Vsejedi posamezniki lahko dokaj hitro v telo vnesejo zadostno količino kalcija. Zelo dober vir so mleko in mlečni izdelki, ribe, pri katerih pojemo tudi kosti (na primer sardine), pa tudi semena, oreški in zelenolistna zelenjava. Nekoliko pozornejši na vnos morajo biti posamezniki, ki ne uživajo mleka in mlečnih izdelkov. V tem primeru je priporočljivo izbirati živila, ki so dodatno obogatena s kalcijem, na primer rastlinski napitki z dodatkom kalcija.

Podobno kot pri fluoridu je tudi pri kalciju ključnega pomena zadosten vnos v otroštvu in najstniških letih. Kasneje v odraslem življenju pa je kalcij pomemben za ohranjanje kakovosti samih zob.

Fosfor

Tudi fosfor je mineral, ki prispeva k mineralizaciji kosti in zob. Več kot 80 % fosforja v našem telesu je ravno v kosteh in zobeh. Vsejedci lahko z uravnoteženo prehrano brez večjih težav zadostijo potrebam po fosforju. Dober vir fosforja so mleko in mlečni izdelki, pa tudi žita, stročnice, semena in oreški.

Pri tem je dobro poudariti, da je poseganje po prehranskih dopolnilih s fosforjem večinoma odsvetovano. Prevelika količina fosforja namreč zavira absorpcijo nekaterih drugih mineralov. Eden teh mineralov je ravno kalcij.

Vitamin D

Vitamin D je še en mineral, ki ima pomembno vlogo pri zdravju zob in kosti. Nekoliko več pozornosti je sicer dobil v času covida-19, saj igra izjemno pomembno vlogo pri imunskem sistemu. Vendar pa je ključen tudi za zdravje kosti in zob. Brez vitamina D se kalcij in fosfor v tankem črevesju namreč ne moreta absorbirati.

Človeško telo vitamin D samo proizvede ob zadostni izpostavljenosti soncu. Vendar med oktobrom in aprilom 80 % Slovencev primanjkuje vitamina D. Razlog za to je šibkejše sonce. V tem obdobju je tako ključnega pomena vnos s prehrano ali prehranskimi dopolnili. Vitamin D najdemo v ribah (na primer losos, sardine, postrv) in v manjših količinah v mlečnih izdelkih ter jajcih. Kljub temu pa mora večina ljudi za zadosten vnos vitamina D v zimskih mesecih poseči tudi po prehranskih dopolnilih. 

Ajda Strnad, nutricionistka, Nutrimentum