Na pomoč, akne!

V puberteti se težko navajamo na vse spremembe v telesu, ena najbolj neprijetnih stvari pa so zagotovo mozolji ali akne. Ker prizadenejo vidne dele našega telesa, jih praktično ne moremo skriti, na trgu pa je veliko izdelkov in informacij, ki včasih bolj škodijo kot pomagajo. V takšnih primerih se je najbolje zanesti na strokovnjake, ki nam bodo prav svetovali glede na naše individualno stanje in nam pomagali, da se jih znebimo čim prej in s čim manj posledic. 

Kaj so akne ali mozolji

Akne ali mozolji so zelo pogosto, dolgotrajno vnetno obolenje kože. V času pubertete se pod vplivom hormonov pojavijo pri skoraj vsakem mladostniku vsaj v blažji obliki (ogrci), njihov pojav pa je mogoč v katerem koli starostnem obdobju.

Pri dekletih se najpogosteje pojavijo med 12. in 14., pri fantih pa med 15. in 17. letom starosti. Pojavijo se predvsem na mestih, kjer je veliko žlez lojnic. To so obraz, ramena, prsni koš in hrbet. V najstniških letih zaradi njihove pogostosti v blažji obliki spadajo med fiziološke, normalne pojave in v takšni obliki v nekaj letih izzvenijo same.

Zakaj akne sploh nastanejo

Na nastanek aken vplivajo različni dejavniki. Nagnjenost k aknam je dedna, podeduje se predvsem aktivnost in velikost žlez lojnic. Na delovanje žlez lojnic največ vplivajo moški spolni hormoni, ki se izločajo tudi pri ženskah, vendar v manjši meri. Ravno zato se akne ne pojavijo zgolj pri fantih, se pa pri njih pogosteje pojavijo v hujši obliki.

Glavni dejavniki, ki pripomorejo k nastanku aken, so seboreja (pretirano izločanje loja), zaroženevanje izvodila žleze lojnice (kar onemogoča izločanje loja), bakterije (Propionibacterium acnes) in imunski mehanizmi, ki sodelujejo pri nastanku vnetja. Bakterije, ki izvodila žlez lojnic naselijo šele v puberteti, izločajo posebne snovi, ki privlačijo vnetne celice in na ta način povzročijo vnetje.

Dejavniki, ki lahko povzročijo izbruhe aken pri določenih posameznikih, so različna zdravila (kortikosteroidi, hormonski preparati, antiepileptiki), okluzivni kozmetični preparati, visoka vlažnost zraka, prehrana z visokim glikemičnim indeksom in mlečni izdelki.

Akne delimo na več vrst

V klinični sliki akne razdelimo na blage, srednje hude in hude. Poznamo več stopenj izraženosti aken, pri čemer so lahko v klinični sliki sočasno prisotne hkrati. Komedonske akne se kažejo pretežno na obrazu kot odprti in zaprti komedoni. Pri zaprtih komedonih gre za lojnice belkaste barve, pri odprtih komedonih pa loj sili navzven, pri čemer oksidira in počrni vrh izvodila. Za papulopustulozne akne so značilne papule in pustule z gnojno vsebino. Najhujša oblika aken so kongloblatne in nodulocistične akne, slednje so pogostejše pri fantih. Vnetje je močneje izraženo, pojavijo se zatrdline v koži, ponekod pa tudi velike gnojne spremembe. Te akne zapuščajo obarvanje kože (hiperpigmentacije) in brazgotine, ki trajajo vse življenje. Nezdravljene lahko trajajo leta in za seboj lahko pustijo hude estetske deformacije.

Akne včasih izginejo same, včasih pa jih moramo zdraviti

Akne sicer pogosto minejo spontano, z zdravljenjem pa lahko skrajšamo čas trajanja bolezni in omilimo njen potek. Zelo pomembno je, da zdravnik in bolnik dobro sodelujeta. Bolnik se mora zavedati, da ni zdravila, ki bi akne odpravilo čez noč. Zdravljenje je odvisno od klinične slike, spola in starosti.

Lokalno zdravljenje

Za zdravljenje blažjih aken uporabimo zdravila za lokalno uporabo. S temi sredstvi skušamo omiliti zaroženevanje, zmanjšati izločanje loja in delovati proti bakterijam. Uporabljamo komedolitična sredstva, ki delujejo tudi protimikrobno (azelainska kislina, retinoidi, salicilna kislina), lokalni antibiotik, ki deluje na bakterije (npr. klindamicin), ter benzoil peroksid, ki deluje predvsem protimikrobno, manj pa komedolitično. Vsi ti preparati se uporabljajo v različnih koncentracijah v obliki gelov, losjonov, raztopin in emulzij olja v vodi. Pri uporabi benzoil peroksida, retinoidov in tetraciklinov je zelo pomembno izogibanje soncu ali zaščita pred UV-žarki.

Sistemsko zdravljenje

Težje oblike aken je potrebno zdraviti sistemsko, kar pomeni, da zdravila zaužijemo.

Že desetletja z zadovoljivim uspehom uporabljamo tetracikline. Te antibiotike je potrebno jemati več mesecev. Težava nastopi poleti, saj je naša koža v času zdravljenja s tetraciklini bolj občutljiva na sončno svetlobo in lahko pride do različnih kožnih reakcij.

Druga oblika sistemskega zdravljenja je izotretinoin (gre za derivat vitamina A), ki zmanjša velikost žlez lojnic in izločanje loja, prepreči nastanek komedonov in vpliva na vnetje. Predpisujemo jih pri hujših oblikah aken, nikoli pa v kombinaciji s tetraciklini. Retinoidi so fototoksični in teratogeni. Ženskam v rodni dobi jih predpisujemo le ob zanesljivi kontracepciji.

Včasih se pri dekletih odločimo za zdravljenje z anitandrogenimi zdravili (ciproteron acetat, spironolakton), ki zavirajo vnetje in delovanje moških spolnih hormonov na žleze lojnice. Stanje se praviloma močno izboljša. S temi sredstvi ne moremo zdraviti moških, saj bi prišlo do feminizacije.

Sami lahko veliko naredimo za hitrejše zdravljenje

Pri zdravljenju aken moramo biti vztrajni. K boljšim in hitrejšim rezultatom lahko pripomoreta zdrav življenjski slog in ustrezna nega kože. Koža, nagnjena k aknam, je večinoma zelo občutljiva, prepogosto umivanje z agresivnimi sredstvi pa jo lahko dodatno razdraži in izsuši. Stanje lahko poslabša tudi prekomerna uporaba mehanskih pilingov, zato je bolje, da posežemo po kemičnih in encimskih pilingih. Stiskanje mozoljev je močno odsvetovano in lahko za seboj pusti atrofične brazgotine ter hiperpigmentacije. Pomembna je uporaba nekomedogenih izdelkov. Komedogena so predvsem različna masla, silikoni in tekoči ogljikovodiki (vazelin, parafin).

Pravilna nega kože je ključna

Koraki pri negi kože so čiščenje, vlaženje in zaščita kože. Koža, nagnjena k aknam, ni vedno mastna koža, prav tako pa je ob uporabi neustreznih izdelkov pogosto dehidrirana. Za nego kože se je najbolje omejiti le na nekaj izdelkov, ki so namenjeni koži, nagnjeni k aknam, in se med seboj dopolnjujejo. Najpomembnejši in prvi korak v negi je čiščenje, s katerim odstranimo umazanijo in bakterije ter na ta način preprečimo mašenje izvodil dlačnolojnega mešička ter nastanek komedonov. 

Svetujemo uporabo čistilnih sredstev brez alkohola in z ustreznim pH (okoli 5,5). Sledi uporaba izdelkov, ki pripomorejo k odluščenju odmrlih celic povrhnjice kože – keratinocitov in s tem pripomorejo k lažjemu prodoru lokalnih antibiotikov v globino kože. Sem spadajo različne alfa in beta hidroksi kisline. Alfa hidroksi kisline pospešijo obnovo povrhnjice, beta hidroksi kisline pa so lipofilne, počasi prodirajo v globino kože in sodelujejo pri umirjanju vnetja in prekomerno aktivnih žlez lojnic. Po uporabi kislin višjih koncentracij, ki so navadno na voljo v dermatoloških ambulantah in kozmetičnih salonih, je koža bolj občutljiva, zato je pomembna uporaba izdelkov z UV-zaščito, pri čemer uporabljamo sončne kreme, ki kože dodatno ne zmastijo. Uporaba kreme z UV-zaščito je vedno zadnji korak v negi kože.

Ne pozabite na kakovostno prehrano

K izboljšanju stanja lahko pripomorejo že majhni koraki, kot sta redno menjavanje posteljnine in pitje zadostne količine vode. Aken z dieto ne zdravimo, obstaja pa veliko študij, ki preučujejo povezavo med prehranjevalnimi navadami in pogostostjo aken. Pogosto slišimo, da naj bi k izbruhom aken pripomogla živila z visokim glikemičnim indeksom (sladkarije, mastna hrana, mlečni izdelki). Slednja po zaužitju povzročijo hiter dvig glukoze v krvi, čemur sledi hiter dvig inzulina. Povišana koncentracija inzulina v krvi naj bi pripomogla k povečanju aktivnosti žlez lojnic in izločanju loja.

Pojavilo se je tudi kar nekaj študij, ki preučujejo povezavo med uživanjem mlečnih izdelkov in nastankom aken. Rezultati so si zaenkrat še nasprotujoči, skupno pa jim je, da so ljudje, ki zaužijejo večjo količino mlečnih izdelkov od povprečja, bolj nagnjeni k izbruhom aken.

Vsekakor se priporoča raznolika, kalorično ustrezna prehrana s polnovrednimi živili, zadostnim vnosom svežega sadja in zelenjave, beljakovin in zdravih maščob. S tem ne pripomoremo le k izboljšanju stanja problematične kože, temveč tudi k preprečevanju debelosti, srčno-žilnih bolezni in sladkorne bolezni tipa 2. Če zdrave prehranjevalne navade oblikujemo že zgodaj, v mladostniških letih, bomo pri njih lažje vztrajali tudi pozneje in na ta način pripomogli k boljšemu zdravju in počutju nasploh.

Avtor:

Pia Cerkovnik, dr. med.

prof. dr. Igor Bartenjev, dr. med., specialist dermatovenerologije, Dermatologija Bartenjev