Motnje spanja 1. del

Spanje je za človeka bistvenega pomena, saj študije kažejo, da človek brez hrane lahko zdrži trikrat več časa, kot lahko zdrži brez spanja. Kako se pojavljajo motnje spanja: oseba ima, bodisi težave z uspavanjem, lahko se ponoči zbuja in težko zaspi nazaj, lahko pa se zbuja zgodaj zjutraj, ko to ni potrebno.

10 – 12 odstotkov ljudi ima težave s spanjem, zaradi katerih poiščejo zdravstveno pomoč. S starostjo pogostost nespečnosti narašča; po 65. letu starosti zaradi nespečnost trpi skoraj ena tretjina ljudi. Glede na spol, pa so motnje spanja pogostejše pri ženskah.

Kaj je spanje?

Že od antike dalje se človeštvo ukvarja s spanjem. Eden najpomembnejših raziskovalcev spanja Max (2010), pravi, da je zanesljivo le, da je trden razlog, da zaspimo le, ko postanemo zaspani. V povprečju eno tretjino življenja prespimo. Kaj spanje ni – to ni le stanje odsotnosti budnosti. S spanjem ni tako, kot da bi ugasnili luč in jo zjutraj spet prižgali. Samo zato, ker se ne spominjamo spanja, ali vsaj večjega dela spanja, ne pomeni, da je spanje neaktiven proces. Človek je neaktiven le navzven, sicer pa med spanjem potekajo procesi, ki so za naše življenje bistvenega pomena. Dr.Perez Lavie (cit. v C.A. Espie, 2010) v svoji knjigi pravi, da je spanje bogato, raznoliko, dragoceno in še presenetljivo skrivnostno. V času spanja se selektivno izločajo določeni hormoni, npr. melatonin, ki omogoča spanje; prav tako rastni hormon pri malih in odraščajočih otrocih. Aktivnost simpatičnega živčnega sistema, ki prevladuje v času budnosti in človeka pripravlja na aktivnost, prevlada aktivnost parasimpatičnega živčnega sistema, ki ohranja človekove energetske rezerve, relaksiranost. Aktivnost možganov strokovnjaki proučujejo s polisomnografijo, ki kaže, da je spanje kompleksen in raznolik proces. Na mentalnem področju pa naj omenim sanje, ki kažejo na živahno mentalno aktivnost med spanjem, ne glede na to, ali se zjutraj sanj spominjamo, ali ne.

Zakaj moramo spati?

Omenila sem že, da človek zdrži trikrat dalj časa brez hrane, kot brez spanja, kar kaže na življenjsko pomembnost spanja, saj le to organizmu omogoča, da se regenerira – ne le telesu, ampak tudi duševnosti. Večino informacij, ki jih vemo na podlagi stanj po deprivaciji spanja. Nedvomno je zadovoljiv spanec predpogoj za dobro pozornost in miselno koncentracijo; dober spanec je pomemben za spomin in učenje. Naspani ljudje so mentalno bolj okretni. Optimalno spanje je pomembno za stabilnost razpoloženja, znižuje tveganje za alkoholizem, debelost; prav tako znižuje tveganje za razvoj kroničnih bolezni in izboljšuje imunsko odzivnost.

Kaj uravnava naše spanje?

Spanje uravnavajo različni mehanizmi v možganih. Homeostat določa potrebo po spanju; dlje kot smo budni, bolj smo zaspani. Cirkadiani ritem pa kot telesna ura uravnava ciklus budnosti in spanja.

Stadiji spanja

Spanje ni nek proces, ki bi se začel, ko zapremo oči in nespremenjeno trajal do našega zbujanja. Spanje ima več stadijev. V stadijih spanja znanstveniki ugotavljajo posebne karakteristike delovanja možganov in gibov oči. Stadij I predstavlja zelo plitvo spanje, stadij II plitvo spanje, stadij III globlje spanje, stadij IV pomeni zelo globoko,okrepčilno spanje in stadij V predstavlja REM spanje, ko človek sanja.

Potreba po spanju

Potreba po spanju obstaja med vsemi ljudmi, ni človeka, kjer potrebe po spanju ne bi bilo. Res pa je, da se ta potreba spreminja v življenju. S starostjo so faze plitvejšega spanja naraščajoče. Največja potreba po spanju je v prvem življenjskem obdobju, pri dojenčkih, medtem ko je pri starostnikih spanje najbolj plitvo.

Največ ljudi potrebuje 8 ur spanja dnevno, kar 33%; 25% ljudi spi dnevno 6-7 ur dnevno in jim to zadostuje, 14% zadošča manj kot 6 ur spanja. So pa tudi ljudje, ki potrebujejo 8-9 ur spanja (21%) in 6% potrebuje 9 ur spanja. (http://www.mathaholic.com/?p=203). Ni predpisane količine spanja, ki jih človek potrebuje. Nekateri že po naravi nagibajo k aktivnemu preživljanju noči, medtem ko so zjutraj skorajda »neuporabni«, pravimo jim »nočne sove«; škrjančki pa so ljudje, ki so najbolj aktivni v zgodnjih jutranjih urah, medtem ko nočnih obremenitev ne zmorejo.

Kaj loči dobrega spalca od osebe, ki jo muči nespečnost. Nihče, ki dobro spi, ne bo vedel povedati, kako naredi, da zaspi. To je avtomatičen proces, o katerenm ne razmišlja. Človek, ki ga muči nespečnost, se pripravlja na spanje, razmišlja že v naprej, kako ne bo spal, kaj naredi, da bo spal itd. Nima tega avtomatizma.

Se nadaljuje ...

Avtorica: Dr. Alenka Sever

LITERATURA:

• Espie, C., A. : Overcoming insomnia, RHWY, UK, 2010
• Max, D.,T.: The Secrets of Sleep, National Geographic Magazine, 2010
• (http://www.mathaholic.com/?p=203).
• www.sleepreviewmag.com/.../2004-05_04.
• Štukovnik Vita: Higiena spanja, gradivo za delavnico Motnje spanja, Nevrološka klinika, UKC Ljubljana, 2013
• www.stanford.edu/~davesv/Insomnia%2012-08