Lahko beljenje zob poškoduje naše zobe?

Beljenje zob postaja vse bolj priljubljen estetski poseg na zobeh, ki je k nam prišel iz Amerike. Beljenje z različnimi preparati postaja vse bolj učinkovito in cenovno dostopno. Vendar pa mora biti opravljeno profesionalno, da bi se izognili neželenim negativnim posledicam.

Je naravna barva zob vedno bela?

Naravna barva zob je pogojena s sestavo zoba. Zunanjo plast zoba predstavlja sklenina, ki je prosojne bele barve. Notranja plast zoba, ki se imenuje dentin, pa je rumene barve in daje zobem osnovno barvo. Zanimivo je dejstvo, da so bolj rumeni zobje močnejši in zato bolj odporni na delovanje kislin.

Zobje lahko sčasoma spremenijo barvo zaradi različnih vzrokov. Obstaja tudi neposredna povezava med barvo zoba in starostjo. Z leti zobje postanejo temnejši zaradi tanjšanja sklenine, nastajanja sekundarnega dentina in kopičenja madežev. Vzroke zabarvanj delimo na notranje (intrinzične) in zunanje (ekstrinzične).

Med notranje štejemo staranje, genetske in razvojne vzroke, antibiotike (tetraciklini) in previsok vnos fluorida ob tvorbi zoba.

Zunanje zabarvanje pa nastane na zunanji površini zoba kot posledica slabe ustne higiene ali organskih in anorganskih pigmentov, ki se nabirajo na površini zoba. Sem štejemo zabarvanja zaradi kajenja, hrane in pijače (kava, čaji, rdeče vino), izdelkov za ustno higieno (npr. klorheksidin) ter železa.

Površinska zabarvanja se lahko deloma odstranijo s temeljitim ščetkanjem ali s pomočjo zobozdravnika in ustnega higienika. Pri bolj trdovratnih notranjih zabarvanjih pa uporabljamo profesionalno beljenje zob.

Z belilnimi sredstvi in kremami moramo ravnati previdno

Izdelki, ki jih lahko kupimo v prosti prodaji (belilne zobne kreme, trakovi, ustne vode), delujejo predvsem na principu abrazivov, kislin ali encimov. V belilnih kremah so prisotni trdi (abrazivni) delci, ki med ščetkanjem mehansko drgnejo zobno površino. S svojim delovanjem lahko odstranijo površinska zabarvanja, ki jih povzročata hrana in kajenje, vendar nimajo učinka na osnovno barvo zoba. Problem uporabe takšnih zobnih krem je, da se pri pogosti uporabi tanjša sklenina zoba. Zato se svetuje le občasna uporaba belilnih zobnih krem. Podobno velja za pripravke z aktivnim ogljem in sodo bikarbono. 

Prav tako se odsvetuje »beljenje« z limono in drugimi kislimi pripravki. Kisline namreč topijo zobno sklenino, ki se s ščetkanjem še dodatno obrablja.

Za beljenje zob se uporabljata vodikov peroksid ali karbamid peroksid v različnih koncentracijah. Sredstva za beljenje zob delujejo tako, da prodrejo skozi sklenino in dentin, kjer kemično reagirajo s pigmenti, ki se obarvajo v svetlejše odtenke.

Po zakonodaji iz leta 2012 smejo kozmetični produkti v prosti prodaji vsebovati le do 0,1 % peroksida, vendar je učinkovitost zaradi nizke koncentracije belila vprašljiva.

Kako je videti profesionalno beljenje zob

Predpogoj za beljenje zob so zdravi zobje in dlesni, brez zobnega kamna in površinskih zabarvanj zob.

V primeru zobnega kariesa in plomb, ki ne tesnijo, je potrebno le-te predhodno sanirati. Zobozdravnik bo očistil tudi mehke in trde zobne obloge. Plombe, prevleke in mostički s peroksidom ne reagirajo, zato jih ob morebitnem barvnem neujemanju po beljenju zamenjamo.

Pridobljena belina zob, ki jo pridobite z beljenjem, žal ni stalna. Koliko časa bo belina ostala, je odvisno od vsakega posameznika. Pomembno je tudi, kako skrbite za zobe ter prehrana in druge razvade. Načeloma pa traja belina od nekaj mesecev do nekaj let.

Beljenje zob pod nadzorom zobozdravnika lahko poteka v ordinaciji ali pa doma.

Pri beljenju v ordinaciji zobe pobelimo v enem terminu. Postopek traja približno uro. Z gumijasto opno izoliramo lica in ustnice. Dlesen zaščitimo z gelom, ki se strdi s pomočjo zobozdravniške lučke. Nato na zobe nanesemo belilni gel z ustrezno koncentracijo peroksida (do 40 %), ki se kemično aktivira ali pa ga zobozdravnik osvetli z laserjem ali lučko in s tem ojača njegovo delovanje. Postopek ponovimo od dva- do trikrat, tako da odstranimo staro in nanesemo novo plast belila.

Obstaja tudi način za beljenje zob doma, pri čemer zobozdravnik na podlagi vašega odtisa zob v ambulanti izdela individualni plastični nosilec. V nosilec doma sami vnesete belilni gel z nižjo koncentracijo peroksida (do 20 %) ter pustite delovati od šest do osem ur ali najbolje čez noč. Rezultati so vidni že v sedmih dneh uporabe. Ko učinek beljenja popusti, lahko z istimi nosilci postopek ponovite.

Poznamo tudi beljenje mrtvih zob. Zobje, v katerih je odmrl živec, po navadi postanejo temnejši oziroma se obarvajo sivkasto. S kemičnim beljenjem je mogoče takšne zobe pobeliti od znotraj. V zob se vstavi belilni vložek za kakšen dan in se nato spremlja barva zoba. Največkrat zadoščata dve menjavi belilnega sredstva. Po končanem postopku se zob zapre z belo zalivko.

Posledice beljenja zob so lahko neprijetne  

Najpogostejši neželeni učinek, ki se lahko pojavi že med samim beljenjem, je skelenje zob zaradi nastanka poroznosti povrhnje plasti sklenine, ki je prehodne narave. Zato po opravljenem posegu zobozdravnik zobe zaščiti s premazom za preobčutljive zobe. V tem času se je potrebno izogibati vnosu kislin, zelo vročih ali hladnih obrokov in tekočin ter gaziranih pijač.  pijač. 

Ob stiku belila z dlesnijo ali ustno sluznico lahko pride do draženja oziroma opeklin, kar se kaže z belim obarvanjem. Poškodbe so reverzibilne brez dolgoročnih posledic.

Beljenje zob ni primerno za ljudi s prekomerno občutljivimi zobmi (tanka sklenina, recesije dlesni, erozije zobnih vratov). Prav tako je odsvetovano nosečnicam in doječim materam ter mladostnikom.

Anton Ogulin, dr. dent. med., Dentalni center Varuh zdravja