Ko srbi koža, se nikar ne praskajte
Srbečica, ki se pojavi na predelih kože, je lahko precej nadležen in stresen dejavnik, pa naj jo spremlja kožni izpuščaj ali ne. Pa veste, zakaj vas koža srbi in kaj lahko storite, da srbečica preneha?
Zakaj koža srbi
Srbečica je neprijeten, ščemeč občutek, zaradi katerega se praskamo. Razlogov za srbečico je več.
Najpogosteje srbi suha koža, ki jo povzročajo genetika, opekline, prehrana, agresivna čistila, podnebje in okolje ter prepogosto umivanje z vročo vodo. Lahko gre za dehidracijo, nepravilno zdravljeno kožno bolezen, alergijsko reakcijo, uporabo določenih zdravil, neravnovesje hormonov, nosečnost, pik insektov ali pa za reakcijo na strupene rastline. Kožo lahko razdraži tudi britje.
Razlogi za srbečico so lahko tudi duševne narave, na primer stres, depresija in anksioznost, zato moramo dobro skrbeti za svoje duševno zdravje.
Srbeča koža je lahko tudi resno opozorilo, da je s telesom nekaj narobe. Dolgotrajno srbenje je lahko znak sladkorne bolezni, bolezni jeter, ledvic, hepatitisa B ali C, virusa HIV, celiakije ali prekomernega delovanja ščitnice. Kadar se pojavi kronično srbeča koža, gre lahko tudi za okvare perifernega živčevja. V redkih primerih pa je srbečica znak kožnega raka. Pomembno je odkriti vzrok, zato je nujen posvet z zdravnikom, ki bo lahko postavil strokovno diagnozo.
Ne praskajte se
Srbeča koža je lahko torej tudi simptom določenih bolezni, ki na prvi pogled nimajo nič skupnega s kožo. Kaj pa lahko naredite sami? Kako ublažite ali preprečite srbečico?
Naraven odziv na srbečico je seveda praskanje, ki nudi začasno olajšanje, vendar pogosto povzroči še močnejšo srbečico in poslabša stanje. Praskanje lahko poškoduje kožo in povzroči nastanek manjših ran. Priporočljivo je, da se razdražena območja hladi z vlažilnimi obkladki iz hladnega kamiličnega čaja, polnomastnega jogurta, belega kisa ali pa namaže s hladilnimi mazili, kot je na primer gel aloje.
Pomagate si lahko tudi sami
Da bi se izognili srbečici, lahko veliko naredite sami. Izogibajte se vročini in vlagi ter nosite zračna in udobna oblačila. Pomembno je, da pijete zadostno količino vode in da se uspešno spopadate s stresom, pri čemer prav pridejo različne sprostitvene tehnike.
Pomagate si lahko z domačimi pripravki iz jabolčnega kisa, ki uravnava raven pH kože in zmanjšuje nelagodje, kot sta pekoča ali žgoča bolečina, ter zmanjšuje vnetje in prinese hitro olajšanje. Poleg tega je naravno razkužilo, saj zmanjšuje tveganje za morebitne okužbe. Uporabite ga lahko kot obkladek iz bombažne krpe ali v obliki kopeli.
Prav tako lahko domači lekarni dodate baziliko, saj ta zaradi spojine, imenovane evgenol, pomaga zmanjšati draženje kože in lajšati srbečico. Dve jedilni žlici posušenih listov bazilike dajte v lonec z vodo, ki jo segrevate na nizkem ognju pet minut. Nato pustite, da stoji, dokler voda ne postane mlačna ali hladna. Pripravek drgnite po srbečih območjih z vatno kroglico. Ponovite po potrebi do trikrat na dan.
Pomagate si lahko tudi s topičnimi pripravki. To so zdravila, ki jih predpiše zdravnik na recept in jih po točno določenem receptu in namembnosti zmešajo v lekarni. Uporabljamo jih lokalno in so dobavljiva v različnih farmacevtskih oblikah, na primer kremah, penah, gelih, losjonih ali mazilih. Njihova učinkovina se absorbira skozi kožo in se sistemsko porazdeli. Poznamo tudi blažje različice blažilnih krem ali gelov, ki jih lahko kupite v lekarni brez recepta.
Yana Targonskaya, dr. med., specialistka dermatologije iz Medicinskega centra Barsos