Ko peče zgaga

Skorajda vsakdo je že kdaj občutil pekoč, boleč občutek v žlički ali za prsnico, oziroma proti vratu, ki se pojavi kmalu po obroku. Ta tegoba, ki ji pravimo tudi zgaga, je del težav, ki spremljajo gastroezofagealno refluksno bolezen, ki jo s kratico imenujemo GERB. Pri refluksni bolezni gre za vračanje oziroma čezmerno zatekanje kisle želodčne vsebine iz želodca v požiralnik.

Gre za relativno pogosto, kronično oziroma ponavljajočo se bolezen, ki prizadene okoli 25% vseh ljudi v razvitem svetu, vsaj polovico odraslih ljudi pa trpi za zgago v povprečju enkrat letno. Nekoliko pogosteje za zgago trpijo moški.

Največkrat je vzrok za zgago slabše delovanje želodčne zapiralke, ki prepreči vrnitev vsebine želodca v požiralnik. Zmotno je mišljenje, da je za zgago kriva le hrana, je pa seveda le-ta velikokrat povod. Težko prebavljiva in dražeča hrana namreč sproži nastanek velike količine prebavnih sokov, kjer je poleg encimov tudi veliko želodčne kisline, kar še dodatno draži sluznico. Taka hrana je največkrat bolj mastna, težave lahko sprožijo začimbe, kava, alkohol, čebula, česen, čokolada, orehi, kislo sadje, tudi gazirane pijače.

Bolezen pogosteje nastopi pri nezdravemu življenjskemu slogu, povezanemu s previsoko telesno težo, stresom, kajenjem in alkoholom, med nosečnostjo ali ob mehanskih poškodbah spodnje zapiralne mišice požiralnika. Zgago lahko sprožijo tudi nekatera zdravila. V kolikor gre za ponavljajočo, nadležno težavo, kjer poleg zgage lahko opažamo tudi pasivno pritekanje želodčne vsebine pri ležanju ali napenjanju (pojav strokovno imenujemo regurgitacija), potem govorimo o razviti gastroezofagealni refluksni bolezni.

V kolikor je koncentracija želodčne kisline visoka, lahko tako zatekanje želodčne vsebine sproži pogost, kronični kašelj ali celo astmatični napad. Seveda se bolezen ne razvije takoj, pozorni moramo biti na simptome, ki nakazujejo razvoj bolezni. To so, poleg pekoče bolečine tudi težavnost pri požiranju hrane, hitra sitost, pogosto bruhanje, krvavitve, hujšanje in pomanjkanje nutrientov, kar se kaže v slabi krvni sliki. Zdravnik specialist najbolj natančno ugotovi stanje z endoskopskim pregledom zgornjih prebavil, včasih tudi ob pomoči rentgenske preiskave požiralnika, z merjenjem gibljivosti požiralnika in merjenjem kislosti sluznice ter vsebine. Ni pa nujno, da endoskopija vedno pokaže znake refluksne bolezni, saj je ta lahko prisotna v tako imenovani neerozivni obliki, kjer ni znakov poškodb sluznice požiralnika (1).

Kako si lahko pomagamo?

V kolikor ugotovimo, da je vzrok nepravilna prehrana, stres, prehitro požiranje hrane ali kak drug nezdrav življenjski slog, poskušajmo spremeniti svoje prehranske navade. Jejmo počasi, za hrano si moramo vzeti čas in poskušajmo sami pripraviti čim več obrokov, izogibajmo se industrijsko pripravljeni hrani in obrokom v menzah. Ob občasnih težavah z zgago in pekočemu občutku v žlički si lahko sami pomagamo z zdravili brez recepta, ki jih ob nasvetu dobimo v lekarnah. To so predvsem antacidi, ki nevtralizirajo želodčno kislo vsebino in tako omogočijo takojšnje olajšanje. Seveda tako preprečujemo le simptome, ne zdravimo pa vzroka. Nekateri prisegajo na staro preizkušeno zdravilo: žlička sode bikarbone. Ta sicer res pomaga tako, da nevtralizira kislino, a na ta način vnesemo veliko natrijevih ionov v organizem, prekomerna nevtralizacija pa lahko vodi do ponovnega, še močnejšega izločanja kisline in težava se kaj hitro ponovi. Za zmanjševanje izločanja želodčne kisline lahko v lekarnah dobimo brez recepta tudi nizkoodmerne zaviralce protonske črpalke (omeprazol, pantoprazol, lansoprazol). To so zdravilne učinkovine, ki zmanjšujejo izločanje kisline. Podobno delujejo tudi zaviralci receptorjev H2 (cimetidin, ranitidin, famotidin). Tudi nekatere grenčice, ki so narejene na osnovi zdravilnih rastlin, lahko zmanjšajo pogostost zgage, čeprav na začetku jemanja celo povzročijo povečanje kislosti želodca in večje izločanje prebavnih sokov, a ščasoma omogočijo optimalno regulacijo izločanja prebavnih kislih sokov in s tem zmanjševanje neprijetnih simptomov. Vsekakor pa moramo ob pogosto se ponavljajočih težavah z zgago in pasivnim uhajanjem želodčne vsebine v požiralnik obiskati zdravnika, ki bo poskušal ugotoviti osnovni vzrok in ga odpraviti. Pa ne pozabimo: sprememba v prehranjevalnih navadah in življenjskemu slogu lahko reši 75 odstotkov težav pri zgagi (2).

1. Mlakar B. (2014): Gastroezofagelana refluksna bolezen. www.zdravniski-nasveti.net. (3.8.2014)
2. Pleterski G, Ivanuša M, Drinovec J, Mrhar A (2002). Epidemiološka ocena pogostosti gastroezogfagealne refluksne bolezni za Slovenijo. Zdravstveni Vestnik 71; 379-84.

Avtor: Prof.dr. Borut Štrukelj