Ko je ljubljenček predebel

Ljudje živalim vse prevečkrat izkazujemo ljubezen preko hrane, ki je lahko preveč kalorična in je je količinsko preveč oziroma presega potrebno količino. V ambulanti se vse pogosteje srečujemo s predebelimi hišnimi ljubljenčki. Debelost je bolezen, ki se najpogosteje pojavlja med petim in enajstim letom starosti psov in mačk ter ima lahko hude posledice. 

Kdaj je ljubljenček predebel 

Veliko živali živi v stanovanju in so fizično zelo malo aktivne, zato hitro precenimo njihovo energetsko potrebo po hrani. Pri debelosti gre za prekomerno nabiranje maščobe v telesu, stanje pa ogroža življenje in občutno zmanjša kakovost življenja.

Ustrezno prehranjenost ocenjujemo z ogledom, otipom in tehtanjem živali. Z ogledom ocenimo izgled trebuha, ko pogledamo psa ali mačka z višine. Trebuh mora biti rahlo uleknjen, pas mora biti dobro definiran. Če je linija trebuha ravna ali izbočena, če se v področju križa pojavljajo izbokline, je maščobe preveč. Z otipom preverimo obloženost reber. Dlaka pri puhastih živalih tu ni izgovor, v vsakem primeru morajo biti rebra dobro tipna, pri kratkodlakih živalih tudi vidna. Težo preverjamo redno, tej prilagajamo količino obroka. 

Najprej je treba ugotoviti vzroke za debelost   

Poleg genetskih in okoljskih dejavnikov lahko debelost povzročajo tudi nekatere hormonske motnje, npr. sladkorna bolezen, povečano delovanje skorje nadledvične žleze (hiperadrenokorticizem ali Cushingova bolezen) in zmanjšano delovanje ščitnice (hipotiroidizem). Zato je natančna anamneza pri ugotavljanju vzroka debelosti zelo pomembna.

 Hrano prilagodite potrebam

Metabolizem psov in mačk je drugačen kot naš. Njihova prehrana mora biti prilagojena njihovim potrebam. Potrebe po kaloričnem vnosu se spreminjajo s staranjem in hormonskimi spremembami v telesu. Nikoli ne stradamo mladičev, saj ti za rast potrebujejo veliko hranil, lačni pa v iskanju hrane lahko pojejo tudi tujke. Z vstopom v odraslo dobo se njihove potrebe po vnosu hranil in energije zmanjšajo. Izjema je velika fizična aktivnost ljubljenčkov ali brejost samic. Pri večini kastriranih in steriliziranih živali se potreba po vnosu energije zmanjša nekje za četrtino. Prav tako so potrebe manjše v starosti.

Ljubljenčkom smo dolžni zagotavljati zdravje in zdravo okolje. To pomeni tudi, da ne klonemo, ko nas prosjačijo za hrano. Najlažje je, če jih sploh ne navadimo, da dobivajo hrano z mize, ali na hranjenje izven urnika. Če jih s pomočjo hrane učimo in nagrajujemo, moramo biti pri tem zmerni, sicer to vodi v prenajedanje. Kalorične priboljške lahko nadomestimo z delom rednega dnevnega obroka ali s hrano nizke kalorične vrednosti.

Obstajajo pasme psov, ki so izredno požrešne oziroma podvržene debelosti (labradorci, zlati prinašalci, beagli, kokeršpanjeli, basset houndi, dolgodlaki jazbečarji, šetlandski ovčarji, španjeli kavalir King Charles, mopsi, dalmatinci). V nasprotju z določenimi pasmami psov so pri mačkah debelosti bolj podvržene mačke mešanih pasem. 

Debelost ima lahko hude posledice

Pri nedavni mačji pacientki s sladkorno boleznijo mi je lastnica zaupala, da ji da njena mama vsak dan za polizati celo žlico kisle smetane. Presenetil jo je podatek, da ta žlica predstavlja skoraj polovico pokritosti dnevnih potreb za štirikilogramsko mačko. Kar je enakovredno kar petim maslenim rogljičem, ki jih zaužije človek. 100 ml mleka zadostuje petini dnevnih potreb energije, dve žlički jogurta tretjini, 30 g šunke pa kar 120 % dnevnih potreb (12 rogljičev).

Pri psih je pogost priboljšek sir. 60 g sira vsebuje četrtino dnevnih potreb energije za 20-kilogramskega psa. Prav tako en sušen svinjski uhelj ali goveja kita. Skoraj toliko tudi 100 g šunke ali ena klobasa.

Pri debelih ljubljenčkih pogosto diagnosticiramo sladkorno bolezen. Sicer pa že znatno povečanje teže skrajša življenjsko dobo ljubljenčka, deluje kot blago kronično vnetje, ki vpliva na vse organske sisteme v organizmu. To vpliva na pojav sladkorne bolezni, bolezni jeter, srca, rakava obolenja, bolezni sečil. Zaradi obremenitve skeleta imajo debele živali pogosto ortopedske težave, predvsem s koleni in komolci. Debelost predstavlja tudi tveganje pri živalih v anesteziji, upočasni celjenje ran, obremeni pljuča, kar lahko vodi v sopenje in kašljanje živali. Lahko se pojavijo težave s kožo in dlako. Zmanjšana je telesna aktivnost zaradi odpora do gibanja. Živali se težje prilagajajo visokim temperaturam okolja, debele samice imajo otežen porod. Zmanjša se delovanje ščitnice in hipofize. 

Kako se lotiti hujšanja pri živalih  

Trije načini za izgubo teže

Pri hujšanju uporabimo tri glavne možnosti. Zmanjšamo količino obroka, povečamo fizično aktivnost ali spremenimo hrano, uporabimo dieto, ki daje občutek sitosti z visoko vsebnostjo naravnih vlaknin in uravnoteženostjo hranil, ki zagotavlja varno izgubljanje teže. Ko ljubljenček prosjači za hrano, lahko nezdrave prigrizke nadomestimo z igro, krtačenjem, ljubkovanjem in sprehodi. Če brez priboljškov ne gre, pa jih zamenjamo npr. s sadjem in zelenjavo (predvsem pri psih), riževimi vaflji, briketi, ki jih ljubljenček vsakodnevno jé. Če štirinožni prijatelj dobi priboljške, zmanjšamo dnevni obrok osnovne hrane. 

Tudi žival potrebuje podporo pri hujšanju

Ko žival hujša, jo redno tehtamo ter ji prilagajamo obroke. Če v dveh tednih ni vidnega napredka, obrok zmanjšujemo za 10–15 %. Vsi v gospodinjstvu morajo biti seznanjeni, da žival hujša, ter pri tem sodelovati. Pogovorite se z vsemi družinskimi člani. Stranke velikokrat potožijo, da ljubljenčke hranijo tudi starejši (dedki, babice) in otroci. V tem primeru svetujem, da je dnevni obrok stehtan vnaprej, priboljški pa so lahko hkrati hrana, ki mu ta dan pripada, v primeru dodatnega vira pa dnevni obrok zmanjšamo. Prav tako morajo biti psi pod nadzorom tudi zunaj hiše. Posebej mamljivi so zunaj nastavljena mačja hrana, komposti v soseski ter gnojišča na vasi.

Pri obvladovanju teže si lahko pomagamo s posodami za počasno hranjenje, kroglami za brikete, posodami, pri katerih se morajo živali potruditi, da pridejo do hrane. Prav tako določimo redne obroke za ustvarjanje rednega vzorca hranjenja in hranimo več manjših obrokov. Z zmanjševanjem teže se kmalu povrne boljše počutje, živali se raje in več gibajo, posledično je olajšana dodatna izguba teže.

Pri živalih in ljudeh lažje preprečimo nastanek debelosti, kot pa dosežemo izgubo telesne maščobe in ohranimo normalno maso. Naši kosmati prijatelji si zaslužijo le najboljše. Zato jim ne izkazujmo svoje naklonjenosti (le) preko hrane. Pomagajmo jim ostati vitalni in nas bodo tudi sami ohranjali vitalne. K sreči si sami ne odpirajo hladilnika.

Avtorica: dr. Lucija Kolar, dr.vet.med., Vets4science