Kako smo preživeli javni nastop in se pri tem celo smejali
Potne dlani ... razbijanje srca ... tresoč glas ... in vročica, ki povzroča tiste zoprne rdeče madeže po vratu ... To so občutki, ki prevevajo marsikoga, preden mora kaj povedati pred drugimi ljudmi. Doživljajo jih sveži diplomanti, ko hodijo na prve kadrovske razgovore, pa tudi resni direktorji in strokovnjaki, ki imajo v poslu ogromno kilometrine in se znajo izvleči iz še tako težkih situacij, ko pa je treba stopiti na realni ali virtualni oder, enostavno – zmrznejo. Kako premagati te zoprne občutke in obuditi svoje prave potenciale?
Pomaga nekaj preprostih ukrepov, ki jih bom opisala v nadaljevanju. Najprej pa poskusimo razumeti, zakaj takšni občutki sploh nastanejo.
Pomislite na trenutke, ko vas je pred javnim nastopom strah ... O čem razmišljate? Veliko ljudi, ki jim pomagam izboljšati komunikacijske veščine, v takšnih okoliščinah razmišlja predvsem – o sebi. Kako bom izpadel pred občinstvom? Kaj si bodo ljudje mislili o meni? Sem sploh prava oseba, da govorim o tej temi? Kdo pa sem jaz, da si zaslužim biti na tem odru? Ali nisem stopil v malo prevelike čevlje? Ko razmišljamo o sebi, nas je strah lastnega neuspeha.
Ukrep 1: spremenite perspektivo
Javni nastop je torej priložnost, da padete ali se vsaj spotaknete, zato je pritisk velik. Mogoče toliko večji, ker je v naši družbi vsakršen neuspeh takšen bavbav. Veliko uslugo bi si naredili, če bi ga razumeli kot vzvod učenja in napredka, ampak to je že snov za članek na kakšno drugo temo. Nehajte razmišljati o sebi. V javnem nastopu niste pomembni vi, še manj vaš videz ali specifičen način govora. Pomembno je občinstvo in to, kakšno dodano vrednost boste zanj ustvarili s svojo vsebino.
Že pri pripravi razmišljajte o občinstvu. Koliko ve o vaši temi? Kakšne probleme jim lahko vaša vsebina pomaga rešiti? Kakšen odnos imajo do vašega področja? Kakšne informacije jim lahko posredujete, da bodo v svojem poslu boljši, uspešnejši? Imate morda unikatne podatke, ki jih ne morejo izvedeti nikjer drugje? Kaj sploh želite, da si občinstvo zapomni? Ta vprašanja postavite najprej sebi in presenečeni boste, kako se bo s tem spremenila struktura vašega nastopa. Še bolje bo, da jih postavite kar občinstvu: če veste, da bodo na vašem nastopu zdravniki, pokličite družinskega prijatelja, ki dela kot zdravnik, od njega lahko veliko izveste.
Ko boste te informacije vgradili v nastop, bo občinstvo prijetno presenečeno in dobili boste naklonjene reakcije. Nasmešek tu, kimanje tam in to je trenutek, ko boste v nastopu začeli uživati, trema pa bo izginila neznano kam. Še bolje je, da postavite vprašanja kar občinstvu. Naj dvignejo roko, če se strinjajo z neko trditvijo, ali pa s prsti pokažejo na lestvici od 1 do 5, koliko jim je neka vsebina relevantna. Naj napišejo v klepet virtualnega dogodka, kaj je prva asociacija, ki jim pride na misel v povezavi z vašim konceptom. V istem trenutku boste imeli ogromno dela s procesiranjem podatkov in ugotavljanjem, kako jih lahko vključite v nadaljevanje nastopa. Obljubim, da ne bo prav nič možganske kapacitete ostalo za neproduktivno razmišljanje, ali vam srajca gleda iz hlač in kdo vse je opazil, da se nesramno potite.
Ukrep 2: dihajte
Najbolj zoprni so tisti trenutki, ko govorec pred vami zaključuje in veste, da ste naslednji na vrsti. Adrenalin je na vrhuncu in počutite se, kot da ste spili močno kavo, pa še red bull zraven. To je jasno znamenje, da je aktivirano simpatično živčevje. Bolj ko je aktivno, bolj smo pripravljeni na boj ali beg. Uravnotežimo ga lahko z aktivacijo parasimpatičnega živčevja, ki pripravlja telo na počitek. Trebušno dihanje pomaga: naredite globok vdih, zrak potisnite še naprej od pljuč, vse do trebušne votline, naj se napne kot balon. In potem globoko izdihnite, vse naj gre ven, da bo trebuh samodejno potegnilo navznoter. Deset takšnih vdihov, takrat razmišljajte samo o dihanju, vse preostale misli, še zlasti tiste o nastopu, pa čim prej odženite stran. Presenečeni boste, kako so se zmanjšali telesni znaki stresa.
Ukrep 3: poslušajte druge govorce in občinstvo
Čakate, da bo vaš nastop na vrsti in že šestnajstič ponavljate svojo vsebino? Napaka. Raje se posvetite drugim govorcem na dogodku, konferenci ali sestanku. Poslušajte jih in pri tem razmišljajte, kako lahko svoj nastop povežete z njihovim. S tem boste poslali vsaj tri pomembne signale. Prvič, drugi govorci se bodo dobro počutili v vaši družbi, saj jim boste z navajanjem stičnih točk (ali pa razlik) dali velik kompliment, pa še vaša vsebina bo postala bolj relevantna, ker jo boste povezali s kontekstom dogodka. Drugič, občinstvu boste dali signal, da ste samozavestni in sproščeni, da niste prišli s pripravljeno predstavitvijo, ki se je držite kot varnostnega obroča, ampak da znate povezovati različne teme in informacije v relevantno in smiselno celoto. Tretji, najpomembnejši signal boste poslali sebi: »Tukaj nisem za to, da 'odžebram' svojo predstavitev, temveč da svojo vsebino postavim v obstoječi kontekst dogodka, pa še dovolj kompetenc imam, da se znam prilagajati situaciji.«
Ukrep 4: razbijte svojo predstavitev na gradnike
Kot govorec imate nalogo, da občinstvu dodajate vrednost s svojo vsebino. To ne pomeni, da si je treba na pamet zapomniti predstavitev. Kolikokrat sem na odrih gledala inteligentne, strokovno podkovane in izkušene ljudi, ko so, namesto da bi komunicirali z občinstvom, iz pripravljenih kartic brali svoj spremni tekst predstavitve – samo zato, da ne bi česa premalo, preveč ali narobe povedali. Govorce, ki berejo kar s svojih prosojnice, srečujemo še pogosteje. Kakšna škoda! Energija govorca se z vsako kartico ali prosojnico manjša, v isti smeri (navzdol) gre pozornost občinstva. Preizkusite raje drugo taktiko: razbijte svojo vsebino na gradnike, ključna poglavja. In potem na podlagi tega ustvarite potek predstavitve. Stavkov, ki si jih je treba res zapomniti, je obvladljivo malo, vse preostalo boste prilagodili kontekstu, saj govorite o vsebini, s katero delate že dolgo in jo obvladate. S tem bo vaš nastop bolj konverzacijski, občinstvo mu bo lažje sledilo in vas dojemalo kot bolj samozavestnega govorca. Počutili se boste bolje in verjetno boste začeli v nastopu celo uživati!
Martina Merslavič je komunikacijska svetovalka in trenerka komunikacijskih veščin po metodi Own The Room.