Kako se spoprijeti z diagnozo kronične bolezni?

Sara je dejala, da se ji je v trenutku, ko je izvedela, da ima kronično bolezen, dobesedno podrl svet. Pred očmi se ji je stemnilo, ulile so se ji solze in vse, kar ji je odmevalo v glavi, je bilo vprašanje »zakaj«. S tem vprašanjem seveda navadno ne dobimo pozitivnega odgovora in vse skupaj se samo še poslabšuje, znajdemo se v vrtincu negativnih misli in prežemajočih čustev. V mislih si naredimo film, kako bo potekalo naše življenje v naslednjih letih in ta film se zdi kot nočna mora, iz katere pa se ne zbudimo.

Na prvem mestu naj bo preventiva

Vsekakor je iz vidika, da se nekomu lahko zgodi nekaj takega, kot je kronična bolezen, zelo pomembno stremeti k preventivi. Ko smo dobro, se počutimo srečni, polni energije in osredinjeno razmišljamo, se nam zdi, da je vse mogoče in razmeroma preprosto. V takšnem stanju pogosto niti ne pomislimo, da bi lahko bilo kaj zelo drugače. In tako tudi kaj kmalu začnemo opuščati zdrav način življenja, skrb zase in se – česar ne uvidimo – morda preveč ženemo, drugim dovoljujemo, da prestopajo naše meje, se razdajamo in podobno.

Kljub preventivnim ukrepom pa se včasih zgodi, da na koncu dobimo diagnozo kronične bolezni.

Sprememba naj se začne pri nas 

Bolezen moramo sprejeti z namenom, da zvišamo kakovost svojega življenja. Hkrati pa kljub diagnozi ne obtičati na njej, se ne poistovetiti z njo in verjeti v tistih nekaj odstotkov možnosti za izboljšanje in spremembo. Zagotovo je najslabše, če stanje nenehno objokujemo, ostajamo v tistem trenutku, ko smo za diagnozo izvedeli, in ta čustva nato vlečemo naprej v življenje. 

Naj se sliši še tako izrabljeno, pa vendar lahko v vsaki situaciji najdemo kaj dobrega. Mogoče nekdo tega ne uvidi takoj, a sčasoma se pokaže, če je oseba le pripravljena videti. Morda sedaj berete in si mislite: »Lahko je pisati in pametovati nekomu, ki tega ni izkusil na lastni koži.« Pa vendar, sama ne želim obdelovati tematik, ki mi niso blizu in ki jih vsaj v neki razsežnosti nisem izkusila. 

Torej, če se vam je do sedaj že začela nabirati jeza, je to prvi znak, da si močno želite, da bi se nekaj spremenilo. Vsekakor pa stresite to jezo ven iz telesa kar sedaj, saj z njo škodite edino svojemu telesu. To je izjemna in zelo preprosta tehnika, ki jo lahko uporabite kadar koli, ko se znajdete v vrtincu čustev in misli, povezanih s svojo kronično boleznijo.

‘Stresi se’ tehnika

Ko živali doživijo stres, travmatski dogodek, imajo odličen, seveda nagonski način, da to travmo stresejo iz sebe. Tresejo se toliko časa, dokler iz telesa ne odpravijo stresa. Ljudje tega varnostnega ventila nimamo, pa vendar ga lahko zavestno vpeljemo v svoje življenje. 

Kot rečeno, gre za izjemno preprosto tehniko, ki jo lahko uporabite kadar koli in zanjo potrebujete le 90 sekund. Kadar zaznate, da ste se zataknili v mislih samoobtoževanja, obtoževanja sistema, zdravnikov ipd., enostavno začnite s tresenjem svojega telesa. Stresajte vse okončine, lahko tudi rahlo poskakujete. Ko končate, misli takoj preusmerite v hvaležnost, zazrite se naokoli in naštejte tri stvari, ki jih vidite in za katere ste lahko hvaležni, da so v vašem življenju. Nato poslušajte zvoke in tudi ti naj bodo spodbuda za hvaležnost. Sedaj pa se še dotaknite treh stvari (lahko tudi svojega telesa) in občutite občutek pod rokami ter recite »hvala, da lahko občutim in imam vse to, česar se dotikam«. To sproži tudi hormone sreče.

Uravnovesite svoj hormonski sistem 

Kolikor imamo zdravo ‘zgornje nadstropje’, tako se počuti celotno telo. Zavedanje, da so možgani naš računalnik, je ključnega pomena. Kajti če računalnik ne deluje, nam ne koristi. Iz tega vidika je uravnovešen hormonski sistem tako zelo nujen, saj žleze v glavi pošiljajo naprej po telesu hormone. Če ti niso uravnovešeni ali so v primanjkljaju, je tudi naše počutje takšno. 

Eden izmed načinov, kako ohranjamo svoj računalnik vitalen, je meditacija, ki vključuje zavestno dihanje ter pošiljanje tega diha v žleze v glavi. Ko se ‘dotaknemo’ svojih žlez, začnejo te bolj sinhrono delovati in izločati tudi več hormonov sreče, kot so serotonin, dopamin, oksitocin in endorfini. To lahko spodbudimo tudi z dejavnostmi, navedenimi v nadaljevanju.

Dopamin (zadolžen za nagrajevanje):

• poskusite kaj novega,
• poslušajte glasbo,
• zapišite si nekaj manjših zadolžitev in jih opravite.

Serotonin (stabilizira razpoloženje):

• pojdite na sonce,
• telovadite in kaj zdravega pojejte,
• meditirajte.

Oksitocin (hormon ljubezni):

• pojdite na masažo ali vi koga zmasirajte,
• naredite kaj lepega za nekoga,
• izrazite naklonjenost/preživite nekaj časa s prijatelji.

Endorfini (lajšanje bolečin):

• naredite jogo ali meditirajte,
• bodite ustvarjalni,
• smejte se.
  

Poiščite strokovno pomoč 

Poleg naštetega je vsekakor odličen način tudi usmerjen pogovor s strokovnjakom. Tako imenovani 'coach' vas bo lahko usmerjal k ciljem, vašim vrednotam, smislu življenja, vam bil v pomoč na poti stremenja k zdravemu načinu življenja. Psihoterapevt bo z vami razreševal globlje travme ter močna neželena čustvena stanja in negativne misli. V vsakem primeru se odločite, da boste vsak trenutek svojega časa posvetili temu, da bo čim bolje preživet. Zadajte si, da boste ambasadorji zdravega ter srečnega življenjskega sloga ne glede na vse. S tem pomagajte drugim, predvsem pa sebi. 

Evija Evelin Zavrl, mag. psihosoc. pom.