Kako prepoznati sindrom policističnih jajčnikov

S sindromom policističnih jajčnikov (imenovan tudi sindrom policističnih ovarijev ali PCOS) se srečuje 1 izmed 10 žensk.

Če ste bili tudi sami diagnosticirani s sindromom policističnih jajčnikov ali sumite na PCOS, se lahko pojavijo skrbi in strah pred zdravstvenimi posledicami. V tem primeru vsekakor niste sami, saj vam je na voljo obilica virov informacij kot tudi načinov zdravljenja. Čeprav je povsem običajno, da diagnoza vzbudi strah, pa nikar ne dopustite, da vas premagajo skrbi. Sindrom policističnih jajčnikov je pogosta motnja, ki pa je v izjemno visokem odstotku uspešno premagana. Zdravljenje simptomov je v mnogih primerih enostavno, hitro in uspešno.

Pogosta skrb žensk s sindromom policističnih jajčnikov je, da ne bodo uspele zanositi. Ta skrb je odveč. Sindrom policističnih jajčnikov je eden izmed najbolj pogostih, a odpravljivih razlogov za neplodnost žensk. Na voljo je mnogo načinov, ki ženskam pomagajo vzpostaviti normalen menstrualni ciklus, le-ta pa vodi v uspešno zanositev.

Kaj je sindrom policističnih jajčnikov (PCOS)?

Za sindrom policističnih jajčnikov so značilna hormonska neravnovesja v telesu, le-ta pa vplivajo na delovanje jajčnikov. Zdravi jajčniki vsak mesec proizvedejo jajčece, ki se med menstrualnim ciklusom izloči.

Pri ženskah s PCOS lahko delovanje jajčnikov motijo tudi ciste, ki prekrijejo površino jajčnikov. Delovanje jajčnikov pri posameznicah s PCOS je moteno tudi v primeru, ko ciste niso prisotne. Jajčece se zato ne razvije pravilno oz. se med ovulacijo ne izloči pravilno. Sindrom je relativno pogost – z njim se srečuje 5–10 odstotkov vseh žensk med 15. in 44. letom (Women's Health). Večina žensk je diagnosticirana s sindromom nekje v poznih dvajsetih ali tridesetih letih. Sindrom je največkrat odkrit takrat, ko ženska želi zanositi, vendar do nje ne pride.

S policističnimi jajčniki se srečujejo ženske vseh ras ali etničnih skupin ter ne glede na socioekonomski status. Možnosti za nastanek sindroma so večje, če se je PCOS že pojavil pri sorodnici (mami, sestri, teti) ali v primeru hudo prekomerne telesne teže.

Čeprav gre za relativno znan sindrom, pa razlogi za njegov nastanek še niso povsem jasni. Strokovnjaki se strinjajo, da gre najverjetneje za vpliv številnih dejavnikov, vključno z genetskim dejavnikom. Med dva najpomembnejša razloga spadajo:

• visoke količine androgenih hormonov ... 

Androgene hormone z drugimi besedami velikokrat imenujemo moški spolni hormoni, čeprav so v manjših količinah prisotni tudi pri ženskah. Glavni androgeni hormon je testosteron. Pri ženskah s PCOS so moški spolni hormoni prisotni v večjih količinah kot običajno. To posledično vodi v težave z ovulacijo, povzroči pa tudi poraščenost in akne – dva izmed glavnih simptomov PCOS. 

• ... ter visoke količine inzulina

Za hormon inzulin največkrat slišimo v povezavi s sladkorno boleznijo tipa 2. To je hormon, ki nadzoruje, kako se zaužita hrana v telesu pretvori v energijo. Pri osebah s sladkorno boleznijo tipa 2 kot tudi pri ženskah s PCOS se lahko pojavi inzulinska rezistenca. Celice v telesu se neuspešno odzovejo na inzulin. 

Kateri simptomi spremljajo sindrom policističnih jajčnikov?

Diagnostični kriteriji za PCOS so različni, med najpogostejše simptome pa spadajo:

• izostanek menstruacije ali nereden menstrualni ciklus – v prvih dveh letih menstraucije je ciklus običajno nereden in daljši;
• težave z zanositvijo (kot posledica neredne ovulacije);
• pretirana poraščenost oz. hirzutizem – poraščenost se lahko pojavi na predelu obraza, rok, hrbta, prsi, prstov na nogi ali trebuha in je posledica hormonskih sprememb;
• povečana telesna teža – več kot polovica žensk s PCOS se sooča s prekomerno telesno težo, ki jo je zaradi hormonskih sprememb težje izgubiti; 
• utrujenost in pomanjkanje energije (velikokrat kot posledica pomanjkanja spanca);
• neplodnost –PCOS je glavni razlog za žensko neplodnost, vendar če imate PCOS, še ne pomeni, da bo ženska imela težave z neplodnostjo, saj lahko veliko posameznic s PCOS zanosi povsem naravno;
• akne in težave s kožo – najrazličnejše hormonske spremembe vodijo v težave, ki so vidne na koži. Poleg aken se lahko pojavijo tudi druge težave s kožo, npr. izpuščaji ali lišaji ter mastna koža nasploh;
• spremembe v razpoloženju – PCOS lahko bistveno poveča velika nihanja v razpoloženju ter pojav depresije in tesnobnosti;
• bolečine v trebuhu ali medenici – pojavijo se lahko med menstruacijo ali kadarkoli med menstrualnim ciklusom;
• izpadanje ali tanjšanje las. 

Kako se diagnosticira PCOS?

Pri vsaki posameznici je sum na PCOS potrjen z zdravniškim oziroma ginekološkim pregledom. Ker je eden izmed najpogostejših simptomov PCOS motnja menstrualnega ciklusa, se boste z zdravnikom sprva pogovorili prav o tem. Kako redne so vaše menstruacije? Koliko časa se že soočate z motnjami ciklusa? Pogovorili se boste tudi o morebitni prisotnosti sindroma pri drugih bližnjih družinskih članicah.

Diagnozo PCOS zdravnik najlažje potrdi z ultrazvočnim izvidom pregleda jajčnikov ter s hormonskimi in biokemičnimi izvidi. Za potrditev sindroma policističnih jajčnikov je potrebna več kot zgolj prisotnost policističnih jajčnikov. Pri posameznici morajo biti prisotni še drugi znaki, npr. hormonske spremembe ali motnje menstruacije.

Sindrom PCO je preredko diagnosticiran, saj so posamezni simptomi sprva povsem nepovezani. Nediagnosticiran PCOS lahko vodi v vrsto drugih zdravstvenih težav, predstavljenih v naslednjem odstavku.

Katere so zdravstvene posledice sindroma policističnih jajčnikov?

Sindrom lahko poveča možnosti za nastanek drugih zdravstvenih težav. Pri ženskah s PCOS je prisotno večje tveganje za:

• sladkorno bolezen tipa 2,
• depresijo,
• visok krvni tlak in povišan holesterol, kar lahko posledično vodi v srčna obolenja in infarkt;
• spalno apnejo – to je zdravstveno stanje, ki povzroča krajše prekinitve dihanja med spanjem;
• zaplete v času nosečnosti – npr. hipertenzijo ali visok krvni tlak, preeklampsijo (izjemno povišanje krvnega tlaka in povečana prisotnost beljakovin v urinu), sladkorno bolezen v času nosečnosti oz. gestacijski diabetes, spontani splav ...

Vir: NHS 2019

PCOS in težave z duševnim zdravjem

Sindrom policističnih jajčnikov je kompleksen in vpliva tako na fizično, čustveno kot tudi duševno zdravje. Tveganje žensk, obolelih s sindromom policističnih jajčnikov, je trikrat večje za pojav depresije in anksioznosti v primerjavi z ženskami, ki nimajo sindroma policističnih jajčnikov. Čeprav se večina študij osredotoča na depresijo in anksioznost, PCOS povezujemo tudi z večjim tveganjem za obsesivno-kompulzivne motnje (OKM oz. OCD), bipolarno motnjo in motnjami prehranjevanja.

Razlogi za povezavo med PCOS in težavami z duševnim zdravjem še niso popolnoma raziskani, vendar nekatere raziskave kažejo, da bi povezavo lahko povzročile hormonske spremembe, ki spremljajo sindrom.

Načini za lajšanje težav z duševnim zdravjem pri osebah s PCOS so enaki načinom zdravljenja oseb brez PCOS. Zdravljenje največkrat vključuje antidepresive, terapije za odpravljanje globoko zakoreninjenih vzrokov za težave z duševnim zdravjem ter spremembe življenjskega sloga (več fizične aktivnosti ter večje količine zaužitega vitamina D in omega-3 maščobnih kislin).

Kako zdravimo simptome sindroma policističnih jajčnikov?

Čeprav PCOS ni ozdravljiv, lahko zdravimo njegove simptome. Na voljo so številna zdravila. Ginekolog najpogosteje predpiše kontracepcijska sredstva, ki lahko pomagajo vzpostaviti redne menstrualne cikluse. Dolgoročno to pripomore k zmanjšanju možnosti za nastanek raka materničnega vratu oz. raka endometrije, ki ga lahko povzročijo neredni menstrualni ciklusi. Zdravila pomagajo ne samo pri vzpostavitvi rednega ciklusa, temveč tudi pri drugih simptomih, npr. pretirani poraščenosti, težavah s kožo ter izgubi ali tanjšanju las.

Zdravljenje težav s plodnostjo v primeru PCOS

S pomočjo zdravljenja je neplodnost v mnogih primerih ozdravljiva in preprosta. Večini žensk se stanje v nekaj mesecih zgolj z jemanjem hormonskih tablet v začetku vsakega menstrualnega ciklusa izboljša (NHS). Če ta način zdravljenja ni uspešen, pa upanje za ozdravitev neplodnosti še ni končano. Na voljo je tudi oploditev z biomedicinsko pomočjo ali OBMP. Slednje temelji na kombinaciji hormonskega zdravljenja in kirurških posegov.

Zdravniki bolnicam na začetku zdravljenja največkrat predlagajo klomifen, ki spodbuja ovulacijo. Če je zdravljenje s klomifenom neučinkovito, se zdravniki največkrat osredotočijo na zdravljenje z metforminom. Metformin se največkrat uporablja za zdravljenje sladkorne bolezni, prav tako pa ga lahko uporabimo za uravnovešanje ravni inzulina in sladkorja v krvi pri ženskah s PCOS.

Če je zdravljenje s pomočjo omenjenih hormonskih zdravil neuspešno, je na voljo še tretja možnost – ginekološki laparoskopski poseg, ki je opravljen pred načrtovano zanositvijo. Poseg poteka v splošni anesteziji, kar pomeni, da med njim ženska ne čuti bolečin, po posegu pa so na voljo zdravila za lajšanje bolečin.

S spremembo življenjskega sloga nad simptome PCOS

Zdravo življenje je izjemno pomembno pri uravnavanju simptomov, ki spremljajo sindrom policističnih jajčnikov. Naslednji 4 temelji zdravega življenja lahko pomagajo uravnovesiti hormonska neravnovesja, ki jih povzroči PCOS:

• zdravo prehranjevanje,
• redna fizična aktivnost in zmanjšanje telesne mase,
• reden, dovolj dolg spanec,
• zdrava raven stresa.

Zdrav življenjski slog bo hkrati zmanjšal tudi možnosti za pojav drugih zdravstvenih težav, ki jih lahko povzroči PCOS. Na ta način se lahko zmanjša tveganje za nastanek tako srčno-žilnih bolezni kot tudi sladkorne bolezni, ki sta pomembni zdravstveni tveganji žensk s PCOS.

V primeru previsoke telesne teže lahko simptome olajša že zgolj manjša izguba telesne teže. Izguba zgolj 5–10 odstotkov telesne teže lahko zmanjša inzulinsko rezistenco, ki se skriva za PCOS. Vodi lahko tudi v redne menstrualne cikluse, prav tako pa lahko pomaga celo pri težavah s kožo. Vir: American College of Obstetricians and Gynecologists

Sprememba prehranjevalnih navad in vzpostavitev rednega ritma fizične aktivnosti sta na samem vrhu priporočil številnih zdravstvenih organizacij. Zmanjšanje telesne teže je prav tako eden izmed prvih korakov, če želite zanositi. Pomaga vam lahko pri naravni zanositvi ali pa telesu pomaga sprejeti različna zdravila za neplodnost. Raziskave kažejo, da je kar 75 odstokov vseh žensk s PCOS, ki so izgubile odvečno telesno težo, posledično izkusilo izboljšanje ravni sladkorja v krvi, uravnovešenje ravni androgenih hormonov in redno ovulacijo.

Kako s telesno aktivnostjo nad PCOS?

Kot je razvidno iz zgornjih odstavkov, lahko izboljšanje simptomov PCOS povzročijo že manjše spremembe življenjskih navad. Pomaga lahko že zmerna telesna aktivnost, npr. redna 30-minutna hitra hoja 5-krat na teden.

Vir: Endoctrine Web

Pomembno je, da poskušate v fizični aktivnosti najti vsaj kanček užitka. Na ta način boste lahko lažje vzpostavili reden ritem telesne aktivnosti in bili pri hujšanju uspešnejši. Telesna aktivnost ni zgolj potenje v najbližjem fitnesu. Prav tako učinkoviti so lahko npr. redni sprehodi s psom ali vaša najljubša telovadba (npr. joga, pilates). Morda uživate v plavanju ali skupinskih športih, npr. odbojki ali košarki. Ali pa vam izziv predstavljajo plezanje po umetni steni ali izleti v hribe. Če vam neprijetnosti povzroča fizična aktivnost v javnosti, se lahko odločite za redno vadbo kar med domačimi stenami. Na voljo je cela vrsta brezplačnih videposnetkov na YouTube kanalih, kjer lahko najdete vodene vadbe joge, pilatesa in drugih oblik vadbe. Preprosto pa se lahko odločite tudi za telovadbo na sobnem kolesu ob gledanju najljubše nanizanke. 

Največji učinek boste dosegli, če boste kombinirali aerobno vadbo z vadbo z utežmi. Aerobna vadba lahko pripomore k znižanju krvnega tlaka ter k izboljšanju inzulinske rezistence. Ker pri aerobni vadbi porabimo veliko energije, lahko pomaga pri hujšanju, vadba z utežmi oz. anaerobna vadba pa krepi mišice, pospeši presnovo in tudi zmanjša telesno maščobo.

Še nekaj nasvetov za življenje s PCOS:

• Zmanjšanje ravni inzulina naj bi po rezultatih nekaterih študij pomagalo pri težavah z neplodnostjo.
• Vnos vitamina D in kalcija lahko omili menstrualne motnje ter druge simptome PCOS.
• Povečajte vnos kroma. Krom je mineral, ki telesu pomaga uravnovesiti ravni inzulina in sladkorja v krvi.
• Poleg številnih pozitivnih učinkov na splošno zdravje naj bi omega-3 maščobne kisline pomagale tudi pri zmanjšanju ravni androgenih hormonov pri ženskah s PCOS.

Vir: One Medical

Miti in resnice o PCOS

Ker je sindrom policističnih jajčnikov relativno nepoznan sindrom, se okrog njega pojavljajo številni miti. Ne zgolj osnovna vprašanja o neplodnosti in težavah z zanositvijo, temveč tudi drugi miti, ki širijo zmotna prepričanja. Preverite nekatera najpogostejša vprašanja in odgovore o sindromu, ki bodo pomagali razbliniti pogoste mite:

• Imam PCOS. Ali moram vseeno uporabljati kontracepcijo?

Da, če se želite zaščititi pred nosečnostjo. Velja zmotno prepričanje, da ženske s sindromom ne morejo zanositi, zato se ne odločijo za uporabo kontracepcije. To je mit, saj lahko kljub PCOS še vedno pride do ovulacije in nosečnosti. Če imate sindrom policističnih jajčnikov in se želite izogniti nosečnosti, je nujna uporaba kontracepcijskih sredstev (kondom, kontracepcijske tablete, maternični vložek).

• Ali je PCOS zgolj bolezen jajčnikov?

Ne – v tem primeru je poimenovanje sindroma policističnih jajčnikov nekoliko zavajajoče. PCOS je namreč predvsem hormonski in metabolični sindrom, ki ne vpliva zgolj na jajčnike. Pravzaprav ni nujno, da ima oseba s sindromom PCO tudi ciste na jajčnikih, prav tako pa ciste še ne pomenijo, da gre za sindrom policističnih jajčnikov. Nekatere skupine strokovnjakov si celo prizadevajo za preimenovanje sindroma, saj menijo, da trenutno poimenovanje vpliva na zmotna prepričanja o tej motnji. Eden izmed predlogov za novo poimenovanje sindroma je 'matabolični reproduktivni sindrom'.

• Imam PCOS. Sem sama kriva za njegov nastanek?

Ne – krivda za pojav PCOS ni na vas, saj so razlogi za nastanek izjemno kompleksni in v veliki meri celo neraziskani. Kombinacija genetike in nepravilnega delovanja hormonov vpliva na pojav sindroma, genetike in hormonov pa ne morete nadzorovati.

• Če izgubim težo, se lahko znebim PCOS.

Za sindrom PCO ni zdravila, prav tako pa ga ne bo ozdravila izguba telesne mase. Res pa je, da lahko z izgubo odvečnih kilogramov blažimo nekatere simptome PCOS. Hkrati lahko zmanjšamo tveganje za nastanek drugih bolezni, ki jih povezujemo s PCOS.

• Moja menstruacija je neredna –ali to pomeni, da imam PCOS?

Razlogov za nereden menstrualni ciklus je mnogo. PCOS je zgolj eden izmed njih. Normalen ciklus traja od 21 do 35 dni, sploh v prvih nekaj letih pa je lahko daljši. Na dolžino ciklusa lahko vplivajo številni dejavniki, eden večjih je tudi stres.

• Vse ženske s PCOS imajo prekomerno telesno težo.

To je mit. Ker je PCOS zgolj sindrom, na vsako žensko vpliva drugače. Ženske s PCOS večinoma niso vitke, vendar taki primeri vsekakor obstajajo. Telesna podoba lahko ovira postavitev diagnoze. Vitke ženske s PCOS so lahko spregledane, medtem ko so močnejše ženske z nerednim menstrualnim ciklusom napačno diagnosticirane s PCOS.  

Vir: Penn Medicine in Everyday Health

Vas zanima še več?

Ste bili diagnosticirani s PCOS? Ali se s simptomom srečuje vaša partnerica, mama ali hči? Za več nasvetov, informacij in pomoč se obrnite na osebnega zdravnika ali pa se o motnji pozanimajte preko spleta. Za nadaljnje izobraževanje o simptomu policističnih jajčnikov si lahko ogledate prispevek iz oddaje Ultrazvok, ki raziskuje vzroke za nastanek in zdravljenje sindroma policističnih jajčnikov. Preberete lahko tudi prispevek dr. Ajde Osrajnik o sindromu, ki nudi nadaljnje informacije o prepoznavi bolezni in simptomih. Gre za pogosto spregledan sindrom, ki pa lahko vodi v resne zdravstvene posledice. Prav zato je pomembno, da ženske s sumom na PCOS nemudoma pridobijo strokovno mnenje. Zgodnja prepoznava motnje lahko bistveno olajša nezaželene posledice in poskrbi, da ima posameznica na voljo informacije o lajšanju simptomov in morebitnem načrtovanju nosečnosti.