Kako lahko preprečimo stres na delovnem mestu in izgorelost ali pa ju vsaj zmanjšamo?

Delovni stres in izgorelost ogrožata naše zdravje, znižujeta kvaliteto našega življenja, vplivata na delovno uspešnost, kot tudi na kvaliteto življenja ljudi, s katerimi živimo.

Bodimo pozorni na prve znake izgorelosti ali delovnega stresa in jih ne zanemarjajmo, »češ, bo že bolje«. Ne gre pozabiti, da sprva res lahko vzdržimo vedno večje obremenitve, ker stopnja aktivacije narašča, na neki točki, pa ne moremo več in takrat gre samo še na slabše.

Preprečevanje delovnega stresa in izgorelosti

• Na oblikovanje preventivnih programov v organizaciji, boljšo organizacijo dela, izogibanje preobremenjenosti, zlorabo zakonodaje posameznik težko vpliva ali ne more vplivati. Prav tako težko vpliva na spoštljiv odnos nadrejenih do zaposlenih in s tem tudi na medsebojne odnose v delovni skupini.
• Na osebnem nivoju pa vsakdo lahko nekaj naredi za to, da prepreči ali vsaj omili delovni stres in izgorelost.
• Od samega začetka je potrebno ohranjati ravnovesje med poklicnim in osebnim življenjem. Naučite se, da boste ob prihodu domov, pustili službene zadeve v službi; ne nosite službenih skrbi domov. Naučiti se je potrebno, da nismo odgovorni za delovne probleme drugih. To ne pomeni, da smo do sodelavcev brezčutni in jim ne bomo pomagali, ko bodo pomoč potrebovali, le odgovornosti ni smotrno prevzemati. Naučimo se, da ni nujno, da vse naredimo sami, ker naredimo najboljše,ampak se naučimo delo razporediti po strokovni, delovni skupini (če smo v položaju vodje). Če se le da, ne prevzemajmo nalog, ki so realno pretežke ali celo neizvedljive. Naučimo se na sprejemljiv način odkloniti neupravičene zahteve.
• Odmor med delom izkoristimo za to, da se spočijemo, »zajamemo sapo«, ne podaljšujmo delovne prisotnosti po preteku rednega delovnega časa, če to res ni nujno potrebno.
• Pazimo na telesno kondicijo, razgibanost. Tudi v osebnem življenju porazdelimo naloge na družino, kar zlasti velja za ženske. Na začetku skupnega življenja je bistveno lažje narediti, kot pa po letih družinskega vzorca, ko je mama, žena zadolžena za večino zadev in je upor družine razumljiv – ne pa tudi ustrezen.
• Paziti je potrebno na zdravo prehrano in se vsak dan zavedati, da je alkohol prehransko dopolnilo in ne način utapljanja skrbi.
• Za doseganje teh sprememb si postavite razumne časovne okvire, saj za vsako, še teko na videz nepomembno spremembo življenjskih navad potrebujemo kar precej časa in vztrajnosti. S prekratkimi časovnimi intervali si bomo le dokazali, da pri sebi ne moremo ničesar spremeniti.

Ko je stres / izgorelost že tu:

V nobenem primeru ne posežimo po alkoholu, drogah, poživilih in cigaretah.

Včasih je največji problem, da si priznamo, da na tak način, kot sedaj funkcioniramo, ne moremo več. To ni življenjski poraz, ampak rezultat prekomernih obremenitev, neprijaznega načina življenja, ki ga živimo; niti nismo žrtev, ki ji ni pomoči, znašli smo se v situaciji, ki je težka, potencialno za zdravje in kvaliteto življenja nevarna, ni pa nerešljiva in ni rešljiva v kratkem času.

1. Ko so znaki stresa še blažji, obvladljivi, se pogovorimo z osebami, ki so nam blizu, ki jim zaupamo.
2. Identificirajte izvor stresa: delovno okolje, nerealna pričakovanja, družina. Če gre za delovni stres, identificirajte znake delovnega stresa, pogostost in intenziteto. V naslednjem koraku poskušajte ugotoviti izvor delovnega stresa: ali gre za pomanjkanje kontrole glede obsega dela, kvalitete dela; nato poskusite ugotoviti stopnjo vaše odgovornosti,ali o tem razpolagate z zadostnimi informacijami.sodelavcev. Naslednji korak – ali menite, da je vaša delovna ocena ustrezna glede na kvaliteto dela, ki jo dosegati, ali menite, da ste podcenjeni. Na delovni stres lahko vplivata tako konflikten odnos z nadrejenim, kot tudi občutek, da da je vaše napredovanje, poklicna kariera pomembno ovirana. Se vam zdi, da ste preveč obremenjeni, ali nasprotno – da vam ne dajo dela.
3. Ugotovite, kako se vi odzivate na vaše specifične stresorje povezane z delovnim mestom.
4. Postavite si cilje za učinkovitejše obvladovanje stresorjev.
5. Motivirajte se, da boste vztrajali; oblikujte sistem nagrad, za dosežene etape razreševanja problemov; morda je največji motiv, da ste z vsakim korakom bližje cilju; lahko se nagradite z aktivnostmi, ki jih imate radi, so pa bile do sedaj redko dostopne.
6. Spremenite svoj način mišljenja; na splošno so trije tipi razmišljanj, ki vedno znava obudijo čustveno bolečino: 1: To moram narediti (da bo šef zadovoljen), da ne bom maltretiran, odpuščen. Ta misel v vas vzbuja anksioznost. Realno ocenite situacijo, predvideno reakcijo nadrejenega, če npr. delo ne bo pravočasno oddano. Z reakcijo nadrejenega se boste soočili in jo prenesli. 2: Do mene so grdi, nepošteni in to ni pravično, kar v vas vzbuja jezo, ne razrešuje pa situacije. Namesto tega, lahko npr. razmislite, da sodelavec, nadrejeni, ne more / noče drugače ravnati, kot ravna, saj tak pač je in niste vi problem. Nobene koristi pa ni, da druge obtožujete, hkrati se postavljate v položaj žrtve, ki ji ni pomoči in je povsem nemočna. Razmislite, kaj lahko sami naredite v doživljanju delovnega okolja. To je sicer lahko napisati, realno pa zahteva od osebe veliko napora. Morda je prav, da si preskrbite kvaliteten relaksacijski program . 3: Tukaj sem ujet/a v past in postanete depresivni. V dani situaciji, ko je vsaj v Sloveniji realno težko spreminjati delovno mesto, usmerite pozornost na dobre strani delovnega mesta in si priznajte, da je ta hip to delovno mesto, ki je vaše, nič vas pa ne ovira, da ne iščete druge zaposlitve, ki vam bo bolj ustrezala, seveda v ob upoštevanju realne situacije.

Opisani koraki so zahtevni. Če menite, da sami tega ne morete izpeljati, ali pa so težave hude, brez oklevanja poiščite ustrezno strokovno pomoč. Zdi se, da je velikokrat velika ali celo največja težava, priznati si, da smo v težavah in zaprositi in sprejeti ponujeno pomoč. Vedeti pa moramo – dalj, kot bomo čakali, večje bodo težave, dalj časa bo trajalo, da nam bo bolje. Tega pa res ne potrebujemo, mar ne?

Literatura:

1. Sever,A.: Stres in izgorelost, , predavanje na seminarju zaposlene v službah prvega odziva, Ig, 2007.
2. Stress reduction in the workplace: The effectiveness of psychoeducational programs, Journal of Counseling Psychology, 1995, Vol.4, No.1 71-78
3. Davis,M., Eshelman, E.R., McKay M., The relaxation & Stress Reduction , New Harbinger Publication Inc., 2008

Avtorica: Dr. Sever Alenka