Kaj storiti, ko starostnik ni več sposoben živeti samostojno?

Staranje je del življenja, neizogiben proces telesnega in duševnega spreminjanja posameznika. Začne se z rojstvom in poteka skozi celotno življenjsko obdobje. Podaljšanje življenjske dobe ljudi je sicer pomemben dosežek, vendar staranje prebivalstva pomeni tudi velik izziv za ureditev sistema primerne oskrbe ter kakovostnega staranja. Odločitev, kdaj je treba organizirati pomoč na domu ali starostnika prepustiti v oskrbo, ki jo ponujajo domovi za starejše, je vedno težka.

Kam z ostarelimi in bolnimi ljudmi?

S staranjem prebivalstva naraščajo kronična obolenja, kot so nevrološka obolenja, osteoporoza, bolezni srca in ožilja, demenca. Vedno pogosteje se namreč srečujemo s potrebami po oskrbi starejših v domačem okolju z vstavljenim stalnim urinskim katetrom, gastrostomo, kolostomo, urostomo ali traheostomo.

Velik delež denarja v zdravstvu se porabi za zdravljenje kroničnih bolnikov, ki je navadno dolgotrajno. Prebivalstvo se stara na račun boljše zdravstvene oskrbe in boljšega preživetja kroničnih bolnikov. Skrb za tovrstne bolnike pa je zaradi prezasedenosti domov za starejše in neprimerne oskrbe ostarelih doma vedno bolj izpostavljena problematika v družbi. Ti ljudje so tako velikokrat breme za družine, ki zaradi preobremenjenosti in pomanjkanja znanja ne morejo starejšim nuditi primerne in kakovostne oskrbe. Problematika kroničnih ter ostarelih bolnikov postaja vedno večja. Starejši ljudje se tako kljub svojim zdravstvenim stanjem vedno pogosteje odločajo za življenje v domačem okolju. Stiska ob skrbi, kako si zagotoviti primerno oskrbo tudi v domačem okolju, je tako zelo velika. Hkrati pa bodo morda morali sprejeti tudi odločitev, da je čas za namestitev v institucionalno varstvo.

Povpraševanje po storitvah oskrbe na domu narašča

Zakaj ravno ta skupina ljudi? V Sloveniji imamo v 94 domovih starejših že 19.236 postelj, kar zadostuje za pet odstotkov starostnikov. S tem smo v samem evropskem vrhu po odstotku starejših ljudi, ki živijo v institucijah.

V tujini je večji poudarek na izvajanju dolgotrajne oskrbe na domu in manj je odhodov v domove za ostarele. Starejši se za domsko oskrbo odločajo, ker ostanejo sami in ne morejo več skrbeti zase, navadno po daljši hospitalizaciji. Ob primerni oskrbi, ki bi jim zagotovila nego in varnost, pa bi raje ostali doma in se ne bi odločili za premestitev v dom.

V zadnjih letih je na področju izvajanja pomoči starejšim veliko govora o prihajajočem zakonu o dolgotrajni oskrbi, ki naj bi sistematično uredil področje dela s starejšimi, tudi storitve pomoči in oskrbe na domu. Navkljub temu, da zakona še vedno nimamo, ob demografskih spremembah naraščajo potrebe ter s tem povpraševanje po storitvah oskrbe na domu.

Kdaj starostnik potrebuje dodatno pomoč?

Dokler je starejša oseba sposobna sama skrbeti za osnovne življenjske aktivnosti in samostojno tudi organizirati dnevne aktivnosti, verjetno potrebe po pomoči druge osebe ni, zato takšnega človeka le spodbujajte k aktivnemu in polnemu življenju. Ko pa je zaznati, da oseba ne zmore več organizirati svojega vsakdana ali celo ne zmore več ustrezno zadovoljevati osnovnih življenjskih potreb po umivanju, oblačenju, gibanju in prehranjevanju, je čas, da razmislite o dodatni pomoči. Mogoče nekaj te pomoči lahko ponudijo svojci, če jim čas in znanje to dopuščata. Navadno je takšna oblika pomoči ustrezna in zadostna, ko ostarela oseba potrebuje pomoč pri pripravi obrokov, nakupovanju in skrbi za gospodinjstvo. Kadar pa nastopi potreba po zagotavljanju ustrezne higiene, obravnave bolj zapletenih stanj, ki so posledica bolezni (velikokrat to nastopi pri bolezni demence), je čas za pogovor in iskanje ustreznih možnosti ter oblik pomoči na domu. Ta pomoč je lahko minimalna in obsega dostavo pripravljenih obrokov na dom ali pa najem pomoči na domu samo ob tuširanju, da je to varno. Lahko pa je obseg pomoči večji, bolj kompleksen in potrebuje celosten pristop multidisciplinarnega tima. Navadno je večji obseg pomoči potreben po večjih bolezenskih zapletih ter poškodbah, ki jim navadno sledi dolgotrajna hospitalizacija.

Pri iskanju pomoči upoštevajte tudi mnenje starostnika 

Oseba, ki pomoč potrebuje, naj sodeluje pri izbiri oblike pomoči. Če namreč starejša oseba verjame, da drugi sprejemajo vse odločitve namesto nje, morda ne bo pripravljena sprejeti pomoči in zdravljenja. Vključite jo v vse naloge in odločitve o njeni oskrbi, da ji daste občutek nadzora in neodvisnosti glede njenega stanja. Komunicirajte z njo svobodno in pošteno ter jo prosite za mnenje o vseh odločitvah. Bodite pozorni na to, kar oseba govori, in spoštujte njeno mnenje. Skupaj nato sprejmite odločitev o tem, kakšno pomoč boste izbrali in kdo bo vaš sogovornik.

Izberite pravega ponudnika

Kadar domače okolje ni več primerno ali varno za oskrbo starejše osebe ali kadar postane oskrba prezahtevna za svojce, je primeren čas za iskanje primerne institucionalne oskrbe. Ker pa je sprememba okolja vedno zelo obremenjujoča, tako za starostnika kot celotno družino, lahko pomoč izberete v strukturi pomoči na domu. Izberite ponudnika, ki vam omogoča brezplačen prvi obisk, na katerem lahko pridobite vse za vas pomembne informacije. Dobra izbira izvajalca namreč pripomore k hitrejšemu okrevanju, povrnitvi samostojnosti ali kakovostni negi in oskrbi v domačem okolju.