Kaj je ateroskleroza in kaj je vzrok njenega nastanka

Ateroskleroza je napredujoča vnetna bolezen arterijske stene, ki se začne že v zgodnji odrasli ali celo najstniški dobi. Pojavi se lahko pri vseh ljudeh, nekateri so k nastanku tudi genetsko nagnjeni. 

Kaj je značilno za aterosklerozo

Za aterosklerozo so značilne naplastitve na notranji strani arterij (žile odvodnice), ki se postopoma nabirajo in ožijo lumen žil. Obloge, značilne za aterosklerozo, imenujemo aterosklerotični plaki. Sestavljeni so iz maščob, prvenstveno holesterola, vnetnih celic, njihovih razpadnih produktov, beljakovin in drugih elementov. Plaki z oženjem arterijskega lumna vodijo do zmanjšanja krvnega pretoka v različnih tkivih in organih, kar zmanjša njihovo preskrbo s kisikom. Rezultat je oslabljeno delovanje posameznih organov.

Kateri dejavniki tveganja vplivajo na nastanek ateroskleroze

Dejavniki tveganja za aterosklerozo so: kajenje, povišane vrednosti holesterola v krvi, povišan krvni tlak, sladkorna bolezen, debelost, pomembno vlogo ima tudi družinska obremenjenost. Na proces ateroskleroze neugodno vpliva tudi nezdrav življenjski slog, ki vključuje telesno nedejavnost in prehrano z veliko vsebnostjo enostavnih sladkorjev in nasičenih maščob. V zadnjem času smo ugotovili, da k nastanku ateroskleroze ali njenemu pospešenemu poteku pripomorejo tudi kronična ledvična bolezen, nealkoholna zamaščenost jeter, kronične vnetne bolezni (npr. revmatske bolezni, luskavica), okužbe (npr. HIV) idr. 

Kateri so najpogostejši simptomi ateroskleroze

Ker aterosklerotični plaki nastajajo počasi, se simptomi ateroskleroze oziroma bolnikove težave razvijejo in stopnjujejo postopoma. Simptomi se lahko razlikujejo tudi glede na prizadeto arterijo oziroma organ, ki ga ta preskrbuje s hranili. Ob nenadni zapori arterij, ki nastane zaradi razpoka plaka in nastanka krvnega strdka na njem, se simptomi pojavijo nenadno in so običajno zelo hudi, takrat govorimo o infarktu določenega področja, ko pride do odmrtja tkiva. 

Katere arterije ateroskleroza najpogosteje prizadene

Proces ateroskleroze lahko poteka v skoraj vseh arterijah v telesu, najpogosteje prizadete arterije so:

• Vratne arterije, ki prehranjujejo možgane. Bolniki so lahko dolgo časa brez simptomov, ob nenadni zapori pa pride do možganske kapi. Ta se kaže z znaki, ki jih opišemo z akronimom »GROM«, torej motnjo govora, šibkostjo rok ali nog, povešenim ustnim kotom na obrazu ter opozorilom, da vsaka minuta šteje, kar pa velja za vsa z aterosklerozo povezana stanja, ki nastanejo nenadno.
• Koronarne ali venčne arterije, ki prehranjujejo srce. Ob postopnem oženju teh imajo bolniki bolečine v prsnem košu ob naporih ali v mirovanju (angina pektoris). Ob nenadni zapori ene od koronarnih arterij pa pride do srčnega (miokardnega) infarkta, ki se kaže s hudo stiskajočo ali pekočo bolečino za prsnico, ki se širi v čeljust, levo ali obe roki, lahko tudi navzdol v žličko. Dolgoročno se lahko razvije srčno popuščanje.
• Arterije spodnjih okončin. Postopno oženje le-teh vodi v nastanek periferne arterijske bolezni. Pojavijo se tako imenovane klavdikacije, to so bolečine v mišicah nog pri hoji, ki bolnika ustavijo. Težave se lahko stopnjujejo do bolečine v mirovanju in nastanka razjed na udih. Nenadna zapora arterije na spodnji okončini je povezana z nenadno nastalo hudo bolečino v spodnjem udu, bledico in postopno pomodrelostjo okončine ter izgubo občutka in zmožnosti premikanja okončine. 

Manj pogosto pa proces ateroskleroze prizadene aorto, ledvične arterije in arterije, ki prehranjujejo črevesje.

Kako lahko dovolj zgodaj ukrepamo in preprečimo nastanek ateroskleroze

Ker je ateroskleroza dolgo časa brez simptomov, jo je predvsem potrebno aktivno iskati in preprečevati. Preprečevanje oziroma preventiva zajema predvsem učinkovito in pravočasno, to je zgodnje (takoj ob odkritju) zdravljenje, in čim boljši nadzor nad dejavniki tveganja. Tako priporočamo opustitev kajenja, zniževanje holesterola, uravnavanje krvnega tlaka, ustrezno zdravljenje sladkorne bolezni in znižanje telesne mase. Poleg tega svetujemo tudi upoštevanje načel zdravega življenjskega sloga, ki zajemajo zdravo in uravnoteženo prehrano z omejenim, a zadostnim kaloričnim vnosom, med drugimi tako imenovano »mediteransko dieto« ter seveda zadostno telesno dejavnost. 

Zakaj moramo aterosklerozo aktivno iskati

Aterosklerozo moramo tudi aktivno iskati, saj se s starostjo in povečevanjem števila dejavnikov tveganja pri posamezniku verjetnost njenega nastanka pomembno veča. Ob najdbi plakov na značilnih mestih lahko hitreje in agresivneje ukrepamo z uvedbo ustreznih zdravil in priporočil glede zdravega življenjskega sloga. Na ta način poskušamo preprečiti najhujše pojavne oblike ateroskleroze, to so možganska kap, srčni infarkt in gangrena spodnje okončine. V sklopu odkrivanja morebitne asimptomatske ateroskleroze uporabljamo neinvazivne in varne preiskave, predvsem ultrazvočni pregled vratnih in stegenskih arterij, obremenitveno testiranje in ultrazvok srca. Nadrejene preiskave so računalniška tomografija s kontrastnim sredstvom ali scintigrafija srca. Invazivna metoda pa je znotrajžilno slikanje s kontrastnim sredstvom (angiografija), ki jo opravimo, če diagnostičnemu postopku sledi tudi takojšen terapevtski poseg z razširitvijo aterosklerotičnih zožitev, kar najpogosteje uporabljamo pri omenjenih nujnih stanjih.  

Kako zdraviti aterosklerozo

Zdravljenje ateroskleroze je vzročno in simptomatsko. Vzročno poskušamo obvladati vse dejavnike tveganja. Tudi ob že prisotni aterosklerozi svetujemo vsa našteta načela zdravega življenjskega sloga in odsvetujemo kajenje. Holesterol uravnavamo z zdravili, ki dokazano, varno in učinkovito znižujejo vrednosti holesterola, to so statini. Če ti ne zadostujejo, jih nadgradimo z novejšimi antilipemiki. Pomembno je poudariti, da je vloga teh zdravil dvojna. Poleg tega, da zmanjšujejo raven holesterola v krvi in posledično možnost, da bi se nakopičil v aterosklerotičnem plaku, zavirajo tudi vnetje v njem in preprečujejo razpok plaka. Dolgoročno tako preprečujejo nenadne zapore arterij. Za uravnavanje krvnega tlaka običajno posežemo po zdravilih iz skupine zaviralcev encima angiotenzinske konvertaze (zaviralcev ACE) ali sartanov, ki dokazano zmanjšujejo krvni tlak in dolgoročno tveganje za zaplete ateroskleroze. Če krvni tlak ob tem ni urejen, imamo na voljo tudi druga zdravila, s katerimi lahko krvni tlak dodatno znižamo. Ob dokazani aterosklerozi obvezno predpišemo tudi aspirin z namenom zmanjšanja verjetnosti nastanka strdkov na počenem aterosklerotičnem plaku. Po posegu na arterijah lahko uporabimo še druga zdravila proti strjevanju krvi. Simptomatsko zdravljenje je deloma že opisano, in sicer z malo invazivnim znotrajžilnim posegom zoženo arterijo poskušamo razširiti z balonom in vstavitvijo znotrajžilne opornice – stenta. Če na ta način zdravljenje ni možno, pa kirurg poskusi bodisi z izluščenjem aterosklerotičnega plaka ali s premostitvijo zožene arterije z drugo arterijo ali veno, tako imenovana operacija bypass.

Če povzamemo

Ateroskleroza je napredujoča bolezen, ki je običajno dolgo časa asimptomatska. Zato je smiselno njeno zgodnje aktivno iskanje, saj nas bo to dodatno spodbudilo k ustreznemu obarvanju dejavnikov tveganja, kar je tudi največ in najpomembnejše, kar zase lahko naredimo še pred nastankom njenih zapletov.

Doc. dr. Miodrag Janić, dr. med., specialist interne medicine

Klinični oddelek za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni, UKC Ljubljana in Zdravstveni center Lorena d.o.o.