Je kriza srednjih let mit ali resnica?

Kadar govorimo o obdobju srednjih let, neizogibno pomislimo na tako imenovano krizo srednjih let. Ljudje naj bi se namreč nekje med 40. in 60. letom starosti začeli zavedati lastnih omejitev in svoje umrljivosti, kar naj bi vodilo v žalovanje za mladostjo, iskanje ponovnega občutka mladosti in uresničevanje neuresničenih ciljev. Nenadne spremembe življenjskega sloga, ki sledijo iz tega, ljudje kaj hitro označijo za krizo srednjih let. Koliko je v tem resnice?

Stereotipne predstave

Stereotipne predstave krize srednjih let se nanašajo na moške, ki kupujejo drage športne avtomobile in iščejo pol mlajše partnerke. Krizi srednjih let pa naj ne bi ubežale niti ženske, ki se v obdobju srednjih let soočajo z menopavzo in odhodom otrok od doma, ob tem pa doživljajo sindrom praznega gnezda, depresivna občutja in občutek nepovezanosti s partnerjem. Tudi številne raziskave kažejo, da je zadovoljstvo z življenjem v obdobju srednjih let najnižje, vendar so te ocene precej pavšalne. Omenjene razlike v zadovoljstvu z življenjem so namreč zelo majhne, raziskave pa so primerjalne, kar pomeni, da so avtorji primerjali različne starostne skupine ljudi v istem časovnem obdobju. Take raziskave so pogosto podvržene generacijskim razlikam in pomembnim dogodkom v obdobju, v katerem se izvajajo. Kljub omenjenim pomanjkljivostim se ti rezultati pogosto navajajo kot dokaz za splošno krizo srednjih let v obdobju med 40. in 60. letom starosti. Ni odveč omeniti, da je to precej zavajajoče, v nekaterih primerih pa tudi škodljivo.

Vsesplošna kriza srednjih let je mit

Raziskave, pri katerih več let spremljajo dejanski potek življenja udeležencev in spremembe v njihovem zadovoljstvu z življenjem, kažejo, da je zadovoljstvo z življenjem v obdobju srednjih let visoko in stabilno, krivulja čustvovanja pa kaže navzgor. Pravzaprav rezultati tovrstnih raziskav kažejo, da le 10–20 % ljudi v obdobju srednjih let doživi občutja, značilna za krizo srednjih let. Vendar pa ljudje doživljajo krize tudi v drugih starostnih obdobjih, zato obdobje srednjih let s tega vidika ne predstavlja nobene izjeme. Le polovica tistih, ki poročajo o krizi srednjih let, namreč ob tem govori o nemiru ali tesnobi ob staranju. Pri preostalih prihaja do krize ob posebnih dogodkih, kot so ločitev, izguba službe ali zdravstvene težave, ki pa se lahko pojavijo v kateremkoli starostnem obdobju. Poleg tega posamezniki, ki doživljajo krizo srednjih let, doživljajo podobne pretrese tudi v drugih starostnih obdobjih, zato gre sklepati, da je za krizna obdobja v večji meri odgovorna nevrotična osebnost, ne pa toliko staranje samo.

Normalizacija krize srednjih let

Napačne predstave o srednjih letih kot obdobju krize lahko pojasnijo, zakaj si večina odraslih ne želi biti srednjih let. V eni izmed raziskav so namreč raziskovalci udeležence povprašali, koliko let bi si želeli imeti, in večina jih je odgovorila, da bi radi bili mlajši, kot pa dejansko so. To mladostno hrepenenje lahko povežemo s stereotipi in predsodki o starejših od 40 let, pa tudi s podobo življenja v srednji odraslosti, kot je prikazana v medijih. In čeprav je kriza srednjih let pogosto vir zabave in osrednja tema šal in filmov, ima lahko normalizacija krize srednjih let tudi negativne posledice. Neredko se namreč zgodi, da ljudje različne duševne ali telesne težave pripisujejo simptomom krize srednjih let, s tem pa ignorirajo resne zdravstvene težave, ki se skrivajo v ozadju.

Obdobje, ko žanjemo, kar smo dolgo sejali

Seveda tudi obdobje srednjih let prinaša svoje izzive, ki lahko v posameznikih povzročajo stres in tesnobo. Gre za obdobje življenja, ko se morajo soočati z žongliranjem z več odgovornostmi hkrati in porajajočimi se fizičnimi in kognitivnimi znaki staranja. Vendar pa lahko srednja leta predstavljajo tudi vrhunec na mnogih področjih. Gre za obdobje, ko imajo posamezniki običajno najvišji dohodek, dosežejo pomemben položaj v službi in pomembno prispevajo k širši skupnosti, hkrati pa se kristalizirajo tudi njihove spretnosti in sposobnosti.

Anamarija Bogolin, psihologinja